Jedro

Postopek se je pred tem začel po uradni dolžnosti in ne na predlog odvetnice. Vsa opravila, ki jih je pritožnica izčrpno naštela v pritožbi, so bila opravljena v 15-ih minutah. Iz zapisnika na zunanjem poslovanju je razvidno, da se je narok pričel ob 12.30 uri in se zaključil ob 12.45 uri. Odvetnica je bila prisotna na naroku, vendar pa iz zapisnika ne izhaja, da bi se do izvedenskega mnenja opredelila. Uporaba tar. št. 3101 – znižan količnik na 0,8, je povsem ustrezna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se odvetnici M. K. priznajo stroški zastopanja v znesku 290,00 EUR, kar se povečano za DDV (58,00 EUR) izplača na odvetničin račun, ki ima odprtega pri N. d.d. v roku 30-ih dni. Višji zahtevek (do 429,00 EUR) je zavrnilo (točka IV. izreka sklepa).

2. Zoper IV. točko izreka sklepa se je iz razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožila odvetnica M. K., ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni na način, da se ji priznajo vsi priglašeni stroški, torej še 81,00 EUR bruto. Navaja, da je priglasila nagrado za postopek po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi – količnik 1,3, sodišče pa je upoštevalo tar. št. 3101 – količnik 0,8. Meni, da za znižanje količnika ni podlage, saj se ta v nepravdnem postopku lahko zniža le, če je odvetnikovo delo omejeno na postavitev enega zahtevka in prejem odločbe sodišča, sama pa je v obravnavani zadevi prejela sklep o uvedbi postopka, določitvi odvetnice in postavitvi izvedenca, obiskala je osebo v oddelku pod posebnim nadzorom, pregledala medicinsko dokumentacijo, bila prisotna na naroku ob pregledu in zaslišanju osebe in se opredelila do podanega mnenja. Sklicuje se na to, da je večinska praksa sodišč drugačna in na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 253/2011. Navaja še, da niti ne ve, zakaj je sodišče upoštevalo znižani količnik, zato se po njenem mnenju sklepa niti ne da preizkusiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvo sodišče je pravilno uporabilo Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT) in tarifo. Pri odmeri nagrade odvetnici v primerih, kot je ta, je treba upoštevati potek postopka, ki se za odvetnika začne na kraju samem, kjer se mu hkrati vroči sklep o uvedbi postopka in o postavitvi odvetnika ter izvedenca psihiatrične stroke. Na istem naroku se opravi tudi zaslišanje pridržane osebe in ustna podaja izvida oziroma mnenja, do katerega se odvetnik lahko opredeli. Tako odvetnik opravi vsa opravila na kraju samem, razen prejema odločbe. Postopek se je pred tem začel po uradni dolžnosti in ne na predlog odvetnice. Vsa opravila, ki jih je pritožnica izčrpno naštela v pritožbi, so bila opravljena v 15-ih minutah. Iz zapisnika na zunanjem poslovanju v Psihiatrični kliniki je razvidno, da se je narok pričel ob 12.30 uri in se zaključil ob 12.45 uri (zapisnik na list. št. 4 in 5). Odvetnica je bila prisotna na naroku, vendar pa iz zapisnika ne izhaja, da bi se do izvedenskega mnenja opredelila. Uporaba tar. št. 3101 – znižan količnik na 0,8, je povsem ustrezna. Ne predvideva sicer naroka, ki je bil opravljen, predvideva pa zahtevek, ki ga ni bilo. Sklicevanje pritožbe na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 253/2011 ne more biti uspešno, saj je vrhovno sodišče v tem primeru kot sporno obravnavalo vprašanje vrednosti spornega predmeta za uporabo tarife v takšnih primerih. Višje sodišče v Ljubljani je v nekaterih primerih odločilo, da se uporabi tar. št. 3100 ZOdvT, a je kasneje prevladalo stališče, da je potrebno odločiti o vsakem primeru posebej in to glede na okoliščine primera. Če gre za dejanja oziroma opravila odvetnika kot v tem primeru, je utemeljena uporaba oziroma določitev honorarja po tar. št. 3101 ZodvT.

5. Sklep sodišča prve stopnje je bil zadostno utemeljen in ga je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Po povedanem pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.