Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da so dobave po predloženih računih oziroma dobavnicah sporne, ker so na dobavnicah prevzem blaga potrdile njemu povsem nepoznane osebe in ker dobavnice niso potrjene z njegovo štampiljko; smiselno torej, da blaga ni prejel. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/06984-2 z dne 31.8.2000 se v 2. točki izreka razveljavi in zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. Ig 2000/06984-2 z dne 31.8.2000 neutemeljen in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi s 3. odst. 58. člena ZIZ). Dolžnik je v ugovoru navedel, da so dobave po predloženih dobavnicah oziroma računih sporne. To izkazuje dejstvo, da so prevzem blaga na dobavnicah potrdile dolžniku povsem nepoznane osebe in da dobavnice niso potrjene s štampiljko dolžnika. Obresti, ki jih je v izvršilnem predlogu obračunal upnik, niso bile dogovorjene. Z upnikom je bil namreč sklenjen tihi dogovor (2. odst. 1. člena Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri), da drug drugemu ne bosta zaračunavala obresti. Pri obračunu obresti pa upnik tudi ni upošteval dejstva, da je med njima obstajalo poleg kupoprodajnega tudi najemno razmerje za poslovni prostor, ki ga je dolžnik oddajal upniku v najem. Medsebojne terjatve in obveznosti so se kompenzirale, pri čemer si poslovna partnerja nista zaračunavala obresti. Ugovor je utemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Če ugovor vsebuje tako dejstva kot dokaze zanje, dolžnik pa z njim sklep o izvršbi izpodbija v celoti, sodišče na podlagi 2. odst. 62. člena ZIZ sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da so dobave po predloženih računih oziroma dobavnicah sporne, ker so prevzem blaga na dobavnicah potrdile njemu povsem nepoznane osebe in ker dobavnice niso potrjene z njegovo štampiljko; smiselno torej, da blaga ni prejel. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je upnik dolžniku izročil blago, katerega plačilo izterjuje v tem postopku, mora dokazati upnik. Zato je glede na navedeno sodišče druge stopnje štelo, da za utemeljenost ugovora zadostuje dolžnikova trditev, da mu blago ni bilo dobavljeno. Dolžnikov ugovor je utemeljen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki izreka in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ).