Jedro

Upoštevanje vsebinskega in vrednostnega vidika je narekovalo, da se je najprej dodelilo solastnikom tiste nepremičnine, za katere so izrecno izrazili interes (katerih vrednost je nižja od vrednosti njihovega solastninskega deleža pred delitvijo), nato pa razdelilo preostale nepremičnine tako, da so v čim manjši meri presegale vrednost njihovega solastniškega deleža. Zaradi opisanega načina delitve nepremičnin je lahko posamezni solastnik dobil tudi nepremičnino, za katero ni izrazil prevzemnega interesa ali je celo izrecno nasprotoval njeni dodelitvi. Če te možnosti ne bi bilo, smoter postopka razdružitve solastnine, ki je v popolnem prenehanju solastnine, pogosto ne bi bil dosežen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo solastno premoženje udeležencev tako, da je nepremičnine parc. št. 83*, 84*, 756/1, 756/2, 761, 765, 606/15, 753/2, 766, 767, 769, 788/4, 757, 758, 760/5, 760/6, vse k. o. X ter nepremičnini parc. št. 46/121 in 46/122 k. o. Y dodelilo v last predlagatelju; nasprotni udeleženki L. P. nepremičnine parc. št. 788/5, 741/2 in 606/28, vse k. o. X; nasprotni udeleženki M. P. nepremičnine parc. št. 753/1, 775/2, 777, *82 in 754/1, vse k. o. X in nasprotnemu udeležencu Mi. P. nepremičnine parc. št. 726, 760/4, 760/2, 760/3 in 606/4, vse k. o. X. Zaradi poplačila razlike v vrednosti prejetih nepremičnin je nasprotni udeleženki M. P. naložilo, da mora plačati znesek 3.494,40 EUR, od tega predlagatelju znesek 3.343,54 EUR, nasprotni udeleženki L. P. znesek 69,22 EUR in nasprotnemu udeležencu Mi. P. znesek 81,64 EUR v treh mesecih od pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer ležijo nepremičnine, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, in sicer od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila. Odločilo je še, da imajo predlagatelj, nasprotna udeleženka L. P. in nasprotni udeleženec Mi. P. na nepremičninah nasprotne udeleženke M. P. zastavno pravico za prej navedene zneske. Skupne stroške postopka v znesku 8.856,06 EUR trpijo udeleženci postopka v skladu s svojimi solastniškimi deleži, nasprotni udeleženci morajo predlagatelju povrniti skupne stroške postopka v višini 1.904,70 EUR, sicer pa vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper izpodbijani sklep (razen v ugotovitvi, katere nepremičnine so predmet delitve, glede višine solastniških deležev in da se prejšnja parc. št. 760/1 k. o. X razdeli v tri nove parcele) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, zato je napačno uporabilo drugi, peti in šesti odstavek 70. člena SPZ, izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, v njem pa so tudi nasprotja med odločilnimi dejstvi in razlogi. Poudarja, da bi moralo sodišče glede zemljišč, glede katerih se v svoji prvi pritožbi ni pritožil, odločiti, da jih prejme on, upoštevaje prepoved reformatio in peius iz 359. člena ZPP. Ker tega ni storilo, je napravilo bistveno kršitev določb postopka. Sodišče bi moralo v skladu z napotki iz razveljavitvenega sklepa VSL II Cp 1909/2013 ugotoviti, ali za normalno uporabo oziroma dostop do parc. št. 777 k. o. X predlagatelju zadošča parc. št. 775/2 k. o. X. Nasprotoval je delitvi, ki je bila izvedena na podlagi novih cenitev zazidljivih (stavbnih) zemljišč (iz julija 2014) in na podlagi starih cenitev kmetijskih in gozdnih zemljišč (iz marca 2004), s čimer so bila porušena cenitvena razmerja, a se sodišče do tega ni opredelilo. Cenitve kmetijskih in gozdnih zemljišč bi sodišče moralo indeksirati, kot so to 21. 1. 2011 storili izvedenci. Če ne drugega, bi v skladu s sodno prakso lahko ovrednotilo nepremičnine na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, in odločilo tudi brez dopolnitve postopka z novimi izvedenci oziroma cenilci. Skupna vrednost vseh nepremičnin, ki se delijo znaša 203.964,73 EUR in ne 192.124,93 EUR, kot jo je izračunalo sodišče, ob upoštevanju indeksa 1,214 pa 223.090,49 EUR. To pomeni napačno ugotovitev vrednosti solastninskega deleža posameznih solastnikov, vrednosti parcel in vrednosti izplačil. Ugotavlja, da je z delitvijo v ponovljenem postopku oškodovan, saj je izgubil tri parcele 753/1, 777 in 775/2 oziroma ni dobil parcele 754/1, čeprav jo je želel imeti. Dobila pa jih je nasprotna udeleženka M. P., ki je ob svojem deležu do 1/7 prejela 60,6 % kmetijskih površin. Sodišče bi moralo skrbneje pretehtati in obrazložiti upravičen interes predlagatelja, velikost njegovega deleža, dotedanji način rabe in potrebe predlagatelja. Ni obrazložilo, zakaj jih je dodelilo drugi nasprotni udeleženki oziroma zakaj naj bi bil njen interes večji od predlagateljevega. Z deležem 9/14 je predlagatelj izkazoval interes za kmetijska zemljišča, ki jih potrebuje za kmetovanje, je edini kmet med solastniki in se trudi vzpostaviti ekološko kmetijo. Pred nakupom deležev predlagatelja so bile nepremičnine neobdelane in zaraščene. Za potrebe kultiviranja kmetijskih zemljišč je nabavil številne kmetijske stroje, posekal je tudi velike količine drevja in vejevja. Opozarja, da do parcele št. 788/4 k. o. X nima dostopa, razen po obstoječi poti preko parc. št. 753/1 in 754/1 k. o. X, zato bi moralo sodišče v njegovo korist določiti služnostne poti po navedenih parcelah in še parc. št. 756/1 k. o. X, po katerih se že sedaj dostopa do 788/4. Ker dostopnost do zemljišč ni razčiščena, razmerja med solastniki niso celovito urejena. Ne strinja se z dodelitvijo parc. št. 84 k. o. X, saj zanjo ni nikoli izrazil interesa. Želi imeti naslednje parcele: 758, 83, 761, 765, 766, 767, 769, 760/6, 760/5, 753/1, 754/1, 756/1, 82, 777, 788/4, 606/15 in 606/28, vse k. o. X. Poudarja, da te tvorijo zaokrožen kompleks kmetijskih površin, ki ga predlagatelj potrebuje za vzpostavitev svoje ekološke kmetije; če bi mu pripadle vse, ne bi bilo treba ustanavljati služnosti. Predlaga, da bi druga nasprotna udeleženka namesto parcel 753/1, 54/1, 775/2 in 777 prejela parceli 84 in 757. S takšnim načinom delitve, upoštevaje indeksirano vrednost kmetijskih zemljišč, bi bila izplačila med solastniki minimalna.

3. Nasprotni udeleženci v odgovorih na pritožbo prerekajo pritožbene navedbe predlagatelja in predlagajo zavrnitev njegove pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) razdružilo solastne nepremičnine tako, da je vsak solastnik dobil nepremičnine, ki so se po vrednosti približale vrednosti njegovega solastninskega deleža, solastnici, ki je dobila nepremičnine v višji vrednosti, kot bi ji šla glede na vrednost njenega solastninskega deleža, pa naložili izplačilo razlike. Pri tem je v največji možni meri upoštevalo upravičene interese, ki so jih za prevzem določenih nepremičnin izkazali posamezni solastniki, in v zvezi s tem tudi v ponovljenem postopku pravilno ugotavljalo okoliščine, ki se nanašajo na udeležence postopka in tiste, ki se tičejo predmeta delitve (da se predlagatelj edini že sedaj ukvarja s kmetijstvom; da bi bile nepremičnine, ki jih prejmejo posamezni udeleženci v last, čim bolj zaokrožene; da bi vsaka od strank prejela vsaj del kmetijskih zemljišč za obdelavo za lastne potrebe …), pa tudi vidik, da so izplačila razlik v vrednostih čim manjša. Upoštevanje vsebinskega in vrednostnega vidika je narekovalo, da se je najprej dodelilo solastnikom tiste nepremičnine, za katere so izrecno izrazili interes (katerih vrednost je nižja od vrednosti njihovega solastninskega deleža pred delitvijo), nato pa razdelilo preostale nepremičnine tako, da so v čim manjši meri presegale vrednost njihovega solastniškega deleža. Zaradi opisanega načina delitve nepremičnin je lahko posamezni solastnik dobil tudi nepremičnino, za katero ni izrazil prevzemnega interesa ali je celo izrecno nasprotoval njeni dodelitvi. Če te možnosti ne bi bilo, smoter postopka razdružitve solastnine, ki je v popolnem prenehanju solastnine, pogosto ne bi bil dosežen.

6. Tak položaj je nastopil pri dodelitvi nepremičnine parc. št. 84 k. o. x predlagatelju, čeprav zanjo ni izrazil prevzemnega interesa. Nepravilna nasprotna ugotovitev sodišča prve stopnje, še posebej ob dejstvu, da se zanjo v nazadnje podanih prevzemnih predlogih ni potegoval nihče od ostalih solastnikov, ne more vplivati na pravilnost sklepa.

7. Uvodoma očitana kršitev 359. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da sodišče druge stopnje ne sme spremeniti odločitve v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona, ni podana. Kot izhaja že iz dikcije zakonske določbe, prepoved spremembe na slabše velja samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje, ne zadeva pa sodišča prve stopnje, ko sprejme odločitev v ponovljenem postopku.(1) Zato je neeutemeljena predlagateljeva pritožbena navedba, da bi mu moralo sodišče v ponovljenem postopku dodeliti (vsaj) vse nepremičnine, ki jih je dobil v prvem postopku oziroma povedano drugače, da ne bi smel izgubiti nobene od že dodeljenih mu nepremičnin, pri čemer ima v mislih predvsem nepremičnine parc. št. 753/1, 775/2 in 777, vse k. o. X. 8. Pritožnik nadalje neutemeljeno nasprotuje dodelitvi parcel 753/1, 777, 775/2 in 754/1, vse k. o. X, nasprotni udeleženki M. P. Ni res, da sodišč ni obrazložilo, zakaj naj bi bil njen interes večji od predlagateljevega. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju izvedenskega mnenja izvedenca kmetijske stroke G. M. z dne 25. 4. 2007 utemeljeno primarno izhajalo iz dejstva, da navedene nepremičnine predstavljajo enoten kompleks zaradi terasaste sestave parc. št. 777, ki jih ločujejo brežine v visokih naklonih, in dostopa s prej navedenih nepremičnin na posamezne terase. Nadalje je tehtalo, kateri od omenjenih udeležencev ima močnejši interes za prevzem navedenih nepremičnin. Po prepričanju pritožbenega sodišča je pravilno presodilo, da je prevzemni interes nasprotne udeleženke M. P. močnejši, glede na to, da je predlagatelju že dodelilo zaokrožen kompleks nepremičnin, ki so prej obkrožale njegovo nepremičnino parc. št. 768 k. o. X. Te si je želel primarno in mu glede na lastne navedbe, povzete v izpodbijanemu sklepu, omogočajo kmetovanje. Na drugi strani je M. P. še v ponovljenem postopku utemeljevala prevzemni interes izključno za navedene nepremičnine, ki se tudi po vrednosti zelo približajo vrednosti njenega solastninskega deleža. 9. Tudi pritožbene navedbe glede nedostopnosti na parc. 788/4 k. o. X ne uspejo vzbuditi nobenega dvoma v pravilnost delitve nepremičnin in ne zahtevajo ponovnega premisleka o delitvi nepremičnin. Res je, da mora sodišče na podlagi 125. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v postopku za delitev stvari odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, a le, če predlagatelj (navedene) nepremičnine ne bi mogel uporabljati brez uporabe ostalih nepremičnin. Predlagatelj šele v pritožbi v ponovljenem postopku prvič opozori na to, da bi bil dostop možen le z ustanovitvijo stvarnih služnosti na nepremičninah 756/1, 753/1 in 754/1, vse k. o. X.(2) Na parc. 756/1 stvarne služnosti ni mogoče ustanoviti že zato, ker je ta na podlagi izpodbijanega sklepa v lasti predlagatelja, na lastni stvari pa služnost ne more obstajati. Neprepričljiva je tudi pritožbena trditev, da je parc. 788/4 dostopna le po obstoječi poti po parcelah 753/1 in 754/1, saj nepremičnina leži neposredno ob parc. 1466, ki v naravi predstavlja javno cesto(3) oziroma leži ob parc. 788/6, za katero iz izvedenskega mnenja z dne 21. 1. 2011(4) izhaja, da v naravi predstavlja cesto in da ostaja v solastnini vseh udeležencev, kar potrjuje tudi izpis iz zemljiške knjige. Solastnina pa daje predlagatelju upravičenje imeti stvar v posesti in jo skupaj z ostalimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (prvi odstavek 66. člena SPZ).

10. V skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu II Cp 1909/2013 z dne 6. 11. 2013 sodišču prve stopnje res naložilo, da mora ugotoviti, ali za normalno uporabo oziroma dostop do parc. št. 777 predlagatelju zadošča parc. št. 775/2, vendar v ponovljenem postopku po dodelitvi obeh omenjenih nepremičnin ter parcel 753 in 754/1 nasprotni udeleženki M. P. to vprašanje ni bilo več pomembno. Sodišče prve stopnje je namreč odločitev, da vse štiri nepremičnine prejme ena oseba, korektno in skladno z napotki v istem sklepu pritožbenega sodišča oprlo na izvedensko mnenje izvedenca kmetijske stroke G. M. z dne 25. 4. 2007 in pri tem upoštevalo eno od predlaganih možnih rešitev.

11. Neutemeljen je v pritožbi izražen dvom v pravilnost cenitve zemljišč, češ da so bila porušena cenitvena razmerja s tem, ko so bila leta 2014 na novo ocenjena le zazidljiva zemljišča, medtem ko so bile za kmetijska in gozdna zemljišča uporabljene vrednosti iz marca 2004, pomnožene z ustreznim indeksom rasti cen življenjskih potrebščin do leta 2011. Čeprav je predlagatelj na naroku dne 19. 12. 2013 sprva ugovarjal temu, so v nadaljevanju vsi udeleženci (tudi predlagatelj) izrecno soglašali s takšnim načinom vrednotenja. Da mu je opisani pristop sodišča ustrezal, potrjuje tudi dejstvo, da v svojih pripombah na izvedensko mnenje izvedenca S. J. iz leta 2014 ni nasprotoval načinu vrednotenja, pač pa je le pozval izvedenca, naj dodatno ovrednoti nekatere nepremičnine. Ob strinjanju vseh udeležencev z (indeksiranimi) vrednostmi nepremičnin, ki so izhajale iz izvedenskega mnenja z dne 21. 1. 2011 oziroma Preglednice 4 na list. št. 366 spisa, je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje za (ponovno) indeksacijo vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč na čas izdaje izpodbijanega sklepa in za vrednotenje na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnine (ZMVN). Nenazadnje o zadnjih dveh možnostih v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni bilo govora.

12. Pritožba pa utemeljeno opozarja na nepravilnost skupnega seštevka vrednosti nepremičnin, kar je privedlo do napačnih izračunov vrednosti solastninskega deleža posameznega solastnika, s tem pa do neustreznih zneskov poplačil iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa, ki odpravljajo razlike med tem, kar so solastniki prejeli in med tem, kar bi glede na velikost solastninskega deleža morali prejeti. Pritožba ima prav, da vsota vrednosti vseh nepremičnin, ki so predmet delitve v tej zadevi, znaša 203.964,73 EUR(5) in ne 192.124,93 EUR, kolikor je izračunalo sodišče prve stopnje. Seštevek vrednosti nepremičnin v prilogi, ki je sestavni del tega sklepa, z izjemo stavbnih zemljišč, katerih vrednosti so bile ocenjene na novo, temelji na vrednostih iz Preglednice 4, ki že vključujejo indeksacijo s količnikom 1,214. Zato ponovna indeksacija vrednosti nepremičnin z istim indeksom ni na mestu, skupna vrednost vseh nepremičnin v višini 223.090,49 EUR, ki jo v pritožbi ponuja predlagatelj, pa neustrezna.

13. Razlike v prejetih vrednostih kljub višji vsoti vrednosti vseh nepremičnin ostajajo nizke, zato morebitna vnovična delitev nepremičnin med solastnike iz tega razloga ne bi bila potrebna. Kot izhaja iz priloge tega sklepa, bi po vnovičnem izračunu vrednosti solastninskega deleža posameznega solastnika in skupni vrednosti njim dodeljenih nepremičnin (ob tem, da pritožbeno sodišče ni poseglo v delitev nepremičnin, ki jo je izvedlo sodišče prve stopnje) predlagatelj moral plačati razliko v višini 884,91 EUR, medtem ko mu je na podlagi izpodbijanega sklepa nasprotna udeleženka M. P. dolžna plačati 3.343,54 EUR. Napačen izračun bi sicer narekoval spremembo sklepa sodišča prve stopnje, a ker bi bil predlagatelj po njej na slabšem in ker se je pritožil samo on, tega pritožbeno sodišče, upoštevaje prepoved spremembe na slabše iz 359. člena ZPP, ni storilo. Povedano drugače, ker materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno v pritožnikovo škodo, pritožbeno sodišče odločitve ni spremenilo, temveč je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ostali uveljavljani pritožbeni razlogi namreč niso utemeljeni, prav tako niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

14. V skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZNP predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Primerjaj odločbo VSRS II Ips 278/2012 z dne 3. 7. 2014. Op. št. (2): Na ta problem, konkretno glede nepremičnine parc. 788/4 k. o. X, v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagatelj ni nikoli opozoril, prav tako ne v prvi pritožbi, čeprav mu je sodišče prve stopnje dodelilo navedeno nepremičnino že v prvem postopku, poleg nje pa le še parc. 753/1 k. o. X, medtem ko ostalih dveh parcel, ki naj bi mu glede na njegove zdajšnje navedbe omogočili dostop (754/1 in 756/1 k. o. X) nanjo, ni dobil v last. Op. št. (3): Glede na zemljiškoknjižne podatke predstavlja javno dobro.

Op. št. (4): Na list. št. 361 spisa.

Op. št. (5): Glej seštevek na koncu 6. stolpca preglednice, poimenovanem kot „VREDNOST NEPREMIČNINE A/“ v prilogi k temu sklepu.

Vsota vrednosti nepremičnin v 7. stolpcu, naslovljenem kot „VREDNOST NEPREMIČNINE B/“ upošteva po mnenju pritožbenega sodišča napačen način izračuna vrednosti s strani sodišča prve stopnje, kar zadeva parc. 765 k. o. X. Glede na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke S. J. iz julija 2014 (list. št. 541 spisa) del te nepremičnine, ki se obravnava kot zazidljiv, znaša približno 390 m2, kar pomeni, da je v preostalem delu (1.779 m2) kmetijsko zemljišče, tako da je skupna vrednost nepremičnine 14.476,96 EUR in ne 15.117,15 EUR, kolikor bi znašala, če bi upoštevali pristop sodišča prve stopnje iz tretjega odstavka obrazložitve na str. 7 izpodbijanega sklepa. Slednji po prepričanju pritožbenega sodišča napačno upošteva tri vrednosti nepremičnine, in sicer glede 390 m2 ceno 32 EUR/m2, glede razlike do prejšnjih 426 m2, kolikor naj bi po do tedaj izmerjenih podatkih merilo nezazidano zemljišče, ceno 4.530,55 SIT/m2 oziroma 18,91 EUR/m2 in glede preostalih 1743 m2 ceno za kmetijsko zemljišče 269 SIT/m2 oziroma 1,12 EUR/m2. Kot izhaja iz preglednice, bi bil tudi ob upoštevanju tega izračuna (B/) z vsoto vrednosti vseh nepremičnin v višini 204.604,93 EUR predlagatelj na slabšem.