Up-1/94

22. maj 1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe B.B. iz K., ki ga zastopa B.V., odvetnik v C. na seji senata dne 22. maja 1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba B.B. zoper odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije opr. št. Sp 909/93 z dne 21.10.1993 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani opr. št. S 1059/91 z dne 6.4.1993 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Pritožnik je bil zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve do 31/5-1991, ko je bil administrativno upokojen na podlagi 102.a člena Zakona o notranjih zadevah. Glede na delovno dobo je bil v skladu z navedeno zakonsko določbo upokojen s pravico do pokojnine v višini, kot da bi imel polno pokojninsko dobo (čeprav je dejansko imel šele dobrih 36 let delovne dobe, upoštevajoč tudi beneficirano dobo). Po njegovem mnenju ga je treba zato šteti kot upokojenca s polno pokojninsko dobo, ki mu pripada tudi pravica do odpravnine ob upokojitvi.

2.Ker mu Ministrstvo odpravnine ni hotelo izplačati, je uveljavljal (enako kot še več drugih administrativno upokojenih delavcev MNZ) sodno varstvo. Z izpodbijanima sodnima odločbama je bil njegov zahtevek zavrnjen, s čimer naj bi mu bila kršena ustavna pravica enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Tako stališče utemeljuje s tem, da je bil upokojen brez svoje volje oziroma prisilno po določbi zakona, po drugi strani pa tako, kot da bi imel polno pokojninsko dobo. Vsakemu delavcu, ki gre v pokoj s polno pokojninsko dobo, pa naj bi pripadala odpravnina.

Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijani sodni odločbi tako spremeni, da naloži Ministrstvu plačilo odpravnine z zamudnimi obrestmi in plačilo stroškov sodnega postopka.

3.Ustavno sodišče je v zadevi U-I-61/95 s sklepom z dne 25. aprila 1996 zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 102.a člena Zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 8/90, 19/91, 4/92 in 58/93). Ugotovilo je, da pri izpodbijani določbi 102. a člena zakona ne gre za neenako obravnavanje administrativno upokojenih delavcev MNZ v primerjavi z drugimi delavci, katerih dejanski in pravni položaj je enak oziroma podoben njihovemu.

Pobudniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi dopolnitve pogojev za polno starostno upokojitev. Pravica do pokojnine v višini, kot bi jo imel s polno pokojninsko dobo, mu je priznana kot posebna pravica zaradi prenehanja delovnega razmerja po odločitvi Ministra za notranje zadeve. Financiranje te pravice se zagotavlja iz proračuna. Položaj pritožnika je glede odpravnine torej enak kot položaj tistih delavcev - tako v državni upravi kot v gospodarskih družbah in negospodarskih organizacijah - katerim delodajalec dokupi pokojninsko dobo in ga ni mogoče enačiti s položajem tistih, ki se upokojijo zaradi dopolnitve pogojev za polno starostno pokojnino.

4.Ker zakonska ureditev, po kateri administrativno upokojenim delavcem organov za notranje zadeve ne pripada posebej še odpravnina ob upokojitvi, ni v neskladju s 14. členom Ustave, niti ni v neskladju z ustavnimi načeli pravne in socialne države, tudi posamična odločitev, sprejeta na podlagi take zakonske ureditve, ne pomeni kršitve pravice pritožnika do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sklep sprejel na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj