Jedro

Sodišče prve stopnje stranskega intervenienta ni bilo dolžno posebej seznanjati o nameri tožeče stranke, saj je kot njen pomočnik lahko deloval le v okvirih, ki ga je slednja postavila s svojim zahtevkom. Odločitev tožeče stranke o tem, ali bo vztrajala pri sodnem varstvu, je v odnosu do stranskega intervenienta ostala povsem v njenih rokah, ne glede na morebitno voljo stranskega intervenienta po nadaljnjem vodenju postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranski intervenient na strani tožeče stranke je dolžan toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 853,96 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka) in sklenilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje stranski intervenient na strani tožeče stranke.1

3. Na njegovo pritožbo je odgovorila tožena stranka. Predlagala je, da jo pritožbeno sodišče zavrže in mu naloži v plačilo njene stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je postopek ustavilo, potem ko je stečajna upraviteljica tožeče stranke po prekinitvi postopka zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka (4. točka 205. člena ZPP) sodišče obvestila, da postopka ne prevzema. Pri tem je štelo, da bi se ta lahko nadaljeval le, če bi ga stečajna upraviteljica prevzela (glede na prvi odstavek 208. člena ZPP).

6. Takšni odločitvi nasprotuje stranski intervenient. Navaja, da bi ga sodišče prve stopnje tako kot tožečo stranko moralo pozvati ali namerava postopek nadaljevati oziroma ga vsaj obvestiti o tem, da stečajna upraviteljica ne prevzema postopka. Vendar po presoji pritožbenega sodišča očitek ni utemeljen, saj je potrebno izhajati iz pravdnega položaja stranskega intervenienta. Slednji namreč ne predstavlja stranke postopka, pač pa je njegov interes le v uspehu stranke, kateri se je pridružil. Stranski intervenient tako ne more opravljati dejanj, s katerimi stranka (materialno) razpolaga s tožbenim zahtevkom (npr. odpoved zahtevku), niti ne dejanj, s katerimi stranka razpolaga s procesnimi pravili, od katerih je odvisen potek pravde (npr. umik tožbe, sprememba tožbe).2

7. V konkretnem primeru je stečajna upraviteljica tožeče stranke s tem, ko postopka ni prevzela, tožbo smiselno umaknila. Šlo je torej za procesno dispozicijo tožeče stranke, na katero stranski intervenient glede na (omejen) obseg njegovih postopkovnih upravičenj ni imel vpliva. Sodišče prve stopnje zato stranskega intervenienta ni bilo dolžno posebej seznanjati o nameri tožeče stranke, saj je kot njen pomočnik lahko deloval le v okvirih, ki ga je slednja postavila s svojim zahtevkom. Odločitev tožeče stranke o tem, ali bo vztrajala pri sodnem varstvu, je v odnosu do stranskega intervenienta ostala povsem v njenih rokah, ne glede na morebitno voljo stranskega intervenienta po nadaljnjem vodenju postopka. Očitano postopanje sodišča prve stopnje stranskega intervenienta zato ni prikrajšalo v njegovi pravici do izjave (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

8. Nadaljnje navedbe, da je pritožnik na podlagi pogodbe o prodaji in odstopu terjatve z dne 1. 2. 2018 od tožeče stranke kot cedent odkupil celotno terjatev skupaj z vsemi stranskimi pravicami in pridobil položaj enotnega sospornika, pa pritožbeno sodišče ocenjuje kot nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), ki jih pri preizkusu pritožbe ne sme upoštevati. Iz dikcije in namena 199. člena ZPP jasno izhaja, da je dolžan pravni interes, ki se ne domneva, izkazati tisti, ki ima interes po udeležbi v pravdnem postopku med pravdnima strankama, torej intervenient. Enako velja tudi, če intervenient želi v pravdo vstopiti kot sosporniški intervenient (202. člen ZPP). Takšen položaj intervenienta prav tako zahteva, da intervenient zatrjuje in verjetno izkaže določena dejstva, s katerimi utemeljuje svoj interes za udeležbo v pravdi in položaj sosporniškega intervenienta.3

9. Pritožnik omenjene okoliščine, ki bi lahko upravičevale sosporniško intervencijo, tako prvič izpostavi šele v pritožbi. V vlogi za priglasitev intervencije z dne 6. 11. 2018 je namreč zatrjeval zgolj, da je tožeča stranka s pogodbo o prenosu terjatve z dne 1. 2. 2018 nanj prenesla vtoževano terjatev, z izrecno navedbo, da v postopek vstopa kot stranski intervenient. Pritožnik tako z dodatnim pritožbenim opisom pogodbenega razmerja s tožečo stranko ne more obiti pravil o pravočasnem navajanju vseh pravno pomembnih dejstev, ne da bi ob tem pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Iz tega razloga se zato kot neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava, ker sodišče prve stopnje pritožnika ni štelo za sosporniškega intervenienta in s tem tudi nadaljnji očitki o relativni bistveni kršitvi postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ker mu v tej posledici ni dovolilo opravljati vseh procesnih dejanj.

10. Pritožbeno uveljavljani razlogi niso podani. Ker niso podane niti druge kršitve, na katere pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Stranski intervenient s pritožbo ni uspel, zato je toženi stranki dolžan plačati njene upravičene stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Kot potrebne stroške ji je pritožbeno sodišče priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo v višini 1500 točk po 2. točki tarifne številke 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 25 točk za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV, kar vse skupaj znaša 853,96 EUR. Priznane stroške je stranski intervenient dolžan poravnati toženi strani v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (313. člen ZPP v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika).

1 Glede na določila ZPP (199. do 202. člen ZPP) o udeležbi intervenienta v pravdi velja, da intervenient z izjavo vstopi v pravdo, dokler sodišče ne izda sklepa o zavrnitvi intervencije. Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti (drugi odstavek 200. člena ZPP). Družba F. d.o.o., je zato po priglasitvi intervencije dne 9. 11. 2018 imela položaj stranskega intervenienta, ne glede na to, da sodišče o priglašeni intervenciji (še) ni odločilo s pravnomočnim sklepom. Primerjaj VSRS sklep II Ips 274/2002 z dne 13. 3. 2003. 2 L. Ude: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 273. 3 Primerjaj VSC sklep Cp 122/2008 z dne 23. 10. 2008.