Jedro

Čeprav sodna praksa o udeležbi svojcev v postopku, ki je zakon ne ureja, še ni ustaljena, ima po presoji pritožbenega sodišča pritožnica, čeprav svoje udeležbe ni predlagala in ni udeleženka v smislu 21. člena ZNP-1, položaj osebe, ki se lahko pritoži glede izbire skrbnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotno udeleženko v celoti postavilo pod skrbništvo (I. točka izreka), za skrbnico je imenovalo predlagateljico, ki bo v celoti skrbela za varovanje pravic in koristi nasprotne udeleženke (II. točka izreka), o postavitvi pod skrbništvo obvestilo Banko d. d., pri kateri ima nasprotna udeleženka odprt račun, (III. točka izreka), odredilo popis premoženja A. A. (IV. točka izreka), ji odvzelo pravico voliti in biti voljen (V. točka izreka) ter sklenilo, da stroške postopka nosi predlagateljica (VI. točka izreka).

2. Pritožnica nasprotuje odločitvi iz II. točke izreka in predlaga, da se sklep v tem delu spremeni tako, da se za skrbnika postavi tretja oseba, konkretno Center za socialno delo X. (v nadaljevanju CSD), katerega interesi niso v navzkrižju z interesi nasprotne udeleženke. Prepričana je, da sodišče ni sledilo namenu skrbništva, kot je opredeljeno v drugem in tretjemu odstavku 239. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Poleg tega je storilo več absolutno bistvenih kršitev določb iz drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je privedlo do napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi do zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi sodišče le pavšalno navrže, da „tudi po zaslišanju sem sodnica menila, da prav za nobeno ne morem trditi, da bi bila boljša oziroma bolj primerna in bi bolje varovala koristi nasprotne udeleženke“. Kasneje pa zaradi povsem pavšalno ugotovljenih dejstev zaključi, da je predlagateljica bolj primerna, svoje odločitve pa ne utemelji, niti ne pojasni, zakaj je do takšnega zaključka prišlo. Pavšalno le navrže, da je predlagateljica na vlogo pritožnice, v kateri je slednja pojasnila dvige z bančnega računa nasprotne udeleženke, odgovorila z vlogo z dne 13. 10. 2021. To vlogo pa je sodišče pritožnici vročilo šele ob vročitvi izpodbijanega sklepa, s tem pa je kršilo tudi načelo kontradiktornosti. Pritožnici s takim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče je pritožnici vročilo le sklep z dne 9. 11. 2021 ter popravni sklep z dne 19. 11. 2021, ostalih vlog, vključno z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca in vloge predlagateljice z dne 13. 10. 2021 pa pred izdajo sklepa nikdar ni vročilo, niti ji ni bil omogočen vpogled v listine v spisu. Ker je sodišče vlogo skrbnika zaupalo predlagateljici ravno zato, ker pojasnilo A. A. glede dvigov s transakcijskega računa po oceni sodišča ni bilo ustrezno, je poglavitno, da bi se pritožnica izjasnila tudi o očitkih podanih s strani predlagateljice v vlogi z dne 13. 10. 2021, vendar ji sodišče te možnosti ni dalo. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo (3. točko 241. člena DZ), ki določa, da skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca. Glede na to, da pred naslovnim sodiščem teče zapuščinski postopek po pokojnem B. B., pokojnem možu nasprotne udeleženke in očetu predlagateljice ter pritožnice, v katerem sta dedinji tako nasprotna udeleženka kot tudi predlagateljica, je nedvomno, da so njihovi interesi oziroma koristi v nasprotju. V zapuščinskem postopku se namreč kot sporno izpostavlja vprašanje pravne narave izročilne pogodbe, ki so jo 27. 12. 1990 sklenili zapustnik in dedinja A. A. kot izročevalca ter dedinja C. C. kot prevzemnica. To je le še dodatni pokazatelj, da so interesi predlagateljice in nasprotne udeleženke v navzkrižju. Te navedbe v skladu s 34. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ne morejo biti prepozne. Sodišče ustreznosti predlagateljice za skrbnico in morebitnih navzkrižij nasprotnih interesov sploh ni ugotavljalo. Očitno je povsem spregledalo, da gre za samostojen sklop dejstev, do katerega bi se moralo sodišče jasno in konkretno opredeliti. Ne drži niti ugotovitev sodišča, da je bilo v okviru zapuščinskega postopka dedičem naloženo le, da se A. A. seznani s tekom zapuščinskega postopka. Nasprotna udeleženka je bila kot dedinja nenazadnje primorana podati dedno izjavo, zato je tudi gornja ugotovitev v prvem odstavku na 5. strani izpodbijanega sklepa napačna. Sklepno pritožnica poudarja, da je namen pritožbe izključno skrb za korist in dobrobit nasprotne udeleženke. Na koncu izpostavlja še očitno naklonjenost prvostopnega sodišča predlagateljici, zato še predlaga, da se v primeru vrnitve zadeve sodišču prve stopnje, zadeva dodeli v odločanje drugi sodnici oziroma sodniku.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica primarno predlaga, da sodišče pritožbo zavrže, saj pritožnica ni aktivno legitimirana za vložitev pritožbe. Nastopala je le kot priča in ni imela položaja v smislu 21. člena ZNP-1. Prereka pritožbene navedbe in se strinja z razlogi izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker v odgovoru na pritožbo predlagateljica izpostavlja, da pritožnica ni udeleženka postopka v smislu 21. in 22. člena ZNP-1 in zato nima pravice do pritožbe, je treba najprej odgovoriti na vprašanje, kakšen položaj je imela pritožnica v obravnavanem postopku.

6. ZNP-1 v 21. členu opredeljuje udeležence nepravdnega postopka, in sicer je udeleženec predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba glede katere se vodi postopek oziroma oseba na katero se sodna odločba neposredno nanaša in oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pridejo v poštev še določbe 57. in 58. člena ZNP-1. Subjekt postopka v materialnem smislu oziroma materialni udeleženec postopka v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je po nekaterih stališčih lahko le oseba, ki se jo postavlja pod skrbništvo.2 Pritožnica (hči nasprotne udeleženke in sestra predlagateljice) ni formalna udeleženka postopka, saj ni vložila predloga, čeprav ji prvi odstavek 57. člena ZNP-1 to možnost daje. Prav tako ni zakonita udeleženka postopka (prim. 58. člen ZNP-1).

7. Pritožnica samodejno torej nima položaja udeleženke konkretnega postopka. Položaj materialne udeleženke, katere interes utegne biti z odločbo prizadet, bi lahko pridobila na podlagi prijave udeležbe in sklepa sodišča iz 22. člena ZNP-13, vendar udeležbe ni prijavila. Pritožnico je sodišče v postopku zaslišalo4, ker je CSD ocenil, da sta obe hčeri nasprotne udeleženke primerni in izražata primerno skrb za mater. Iz zapisnika o naroku z dne 9. 7. 2021 izhaja, da je bila zaslišana kot priča. 8. Čeprav sodna praksa o udeležbi svojcev v postopku, ki je zakon ne ureja, še ni ustaljena5, ima po presoji pritožbenega sodišča pritožnica, čeprav svoje udeležbe ni predlagala in ni udeleženka v smislu 21. člena ZNP-1, položaj osebe, ki se lahko pritoži glede izbire skrbnika. Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZNP-1 lahko vloži pravno sredstvo glede odločitve, ki se nanj nanaša, tudi nekdo, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji, če misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes. Pravni interes v postopkih skrbništva je treba razumeti atipično, kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes skrbi za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam.6 Svojcem mora biti tudi z vidika pravice do družinskega življenja praviloma dana pravica do sodelovanja v postopku. Pravni interes za udeležbo imajo svojci prav zaradi - in le zaradi – domneve, da stremijo k dosegi najboljše blaginje njim bližnje osebe, ki tega ne zmore sama7. Za člane jedrne družine (partnerja in odrasle otroke osebe, o kateri teče postopek, torej za pritožnico) je mogoče celo vzpostaviti domnevo, da imajo pravni interes sodelovati v postopku odločanja o skrbništvu.8 Zaradi vsega povedanega ima pritožnica, ki sicer ni imela položaja udeleženke v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot hči nasprotne udeleženke pravni interes, ki ji daje položaj upravičene osebe za vložitev pravnega sredstva v smislu 32. člena ZNP-1. 9. To pa ne pomeni, da je s tem pritožnica postala tudi udeleženka postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožnica je res članica jedrne družine, kar po prej navedenem pomeni, da bi bila (praviloma) upravičena do položaja materialne udeleženke, vendar bi ga pridobila šele s prijavo udeležbe in sklepom sodišča. Ker ni prijavila udeležbe, ni bila udeleženka9 postopka, zato ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da ji z nezakonitim zastopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

10. To, iz delno drugačnih razlogov, velja tudi za vlogo predlagateljice z dne 13. 10. 2021, ki je bila pritožnici vročena z izpodbijanim sklepom. Gre za vlogo, s katero je predlagateljica odgovorila na vlogo pritožnice z dne 14. 9. 2021, v kateri je slednja pojasnjevala gotovinske dvige s transakcijskega računa nasprotne udeleženke, na katerem je bila pooblaščena pritožnica. Predlagateljica je v vlogi z dne 13. 10. 2021 navedla, da pritožnica ni pojasnila vseh dvigov in da iz njene vloge ne izhaja, da bi bil denar porabljen izključno za potrebe nasprotne udeleženke. Posebej je opozorila, da so bili plačani tudi stroški za plačilo odvetnice10, ki jo je nasprotna udeleženka tudi pooblastila, čeprav je bilo v zapuščinskem postopku po pokojnem B. B. dogovorjeno, da se nasprotno udeleženko, ki je od 3. 1. 2020 nastanjena v Centru starejših ..., o zapuščinskem postopku le obvesti.

11. Zmotno je stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje vlogo skrbnika zaupalo predlagateljici ravno zato, ker pritožnica ni ustrezno pojasnila vseh dvigov s transakcijskega računa nasprotne udeleženke. Iz obrazložitve izhaja, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo tudi na dejstvo, da pritožnica ni znala pojasniti, zakaj je v postopku pred CSD trdila, da je na računu nasprotne udeleženke pooblaščena predlagateljica11, kar se tudi pritožbenemu sodišču zdi najmanj nenavadno. Navedlo je tudi, da je predlagateljica tista, ki je znala bolje oceniti zdravstveno stanje matere in prepoznati potrebo, da je za dementno osebo (rojeno leta 1930) bolje, da je pod stalnim nadzorom osebja v okviru domske oskrbe.12

12. Glede na navedeno tudi pritožbeni očitek obstoja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je res v obrazložitvi najprej zapisalo, da po zaslišanju ne more prav za nobeno trditi, da bi bila boljša oziroma bolj primerna za skrbnico, vendar je treba ta del razumeti v smislu, da tega samo na podlagi zaslišanja ni bilo mogoče zaključiti. Ob upoštevanju ostalih ugotovljenih okoliščin pa je izbralo predlagateljico in odločitev še ustrezno obrazložilo.

13. Zakaj predlagateljica ne bi bila primerna za skrbnico, pritožba ne pojasni, ampak skuša predvsem dokazati, da so bili vsi dvigi s transakcijskega računa nasprotne udeleženke upravičeni. S sklicevanjem na določbo 34. člena ZNP-1 je pritožbi predložila številne izpiske o prometu in potrdila o transakcijah s pojasnili o dvigih, kar pa ne more vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Ker je po prej povedanem pravni interes pritožnice za predmetno pritožbo podan samo zaradi družinske povezanosti z nasprotno udeleženko, zaradi katere se predpostavlja, da stremi k dosegi najboljše blaginje nasprotne udeleženke, bi morala pritožnica za morebiten uspeh s pritožbo vzpostaviti dvom v to, ali je predlagateljica sploh primerna oseba za skrbnico nasprotne udeleženke. Povedano drugače, morala bi zatrjevati, da z vidika varovanja dobrobiti nasprotne udeleženke predlagateljica ni ustrezna oseba za skrbnico. Tega pa v pritožbi, razen obstoja konflikta interesov, o čemer bo govora v nadaljevanju, ne trdi. Nenazadnje niti ne trdi, da bi bila sama bolj primerna za skrbnico, saj v pritožbi izrecno predlaga, da se nasprotni udeleženki za skrbnika postavi CSD.

14. Pritožnica ta predlog utemeljuje z obstojem konflikta interesov zaradi zapuščinskega postopka po B. B., pokojnem možu nasprotne udeleženke in očetu predlagateljice ter pritožnice. Izpostavlja še, da se v zapuščinskem postopku kot sporno pojavlja vprašanje pravne narave izročilne pogodbe, ki so jo dne 27. 12. 1990 sklenili zapustnik in nasprotna udeleženka kot izročevalca in predlagateljica kot prevzemnica. Sodišče prve stopnje je glede tega pravilno pojasnilo, da bo kolizijski skrbnik postavljen v zapuščinskem postopku. Predlagal ga bo CSD ali pa ga bo postavilo sodišče, ki vodi zapuščinski postopek.

15. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločilo po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1 in prvi odstavek 70. člena ZNP-1). Poleg tega odgovor na pritožbo ni ničesar prispeval k odločitvi o pritožbi in stroški zanj tudi niso bili potrebni.

... 2 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1289/2020 z dne 26. 8. 2020. 3 K. Mramor, Udeleženci v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na udeležbi svojcev, Pravosodni bilten 3/2021, str. 74. 4 Glej na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2175/2019, iz katerega izhaja, da zavrnitev predloga za dopustitev udeležbe še ne pomeni, da predlagatelja ni mogoče zaslišati. 5 Glej na primer sklepe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2173/2019 z dne 22. 1. 2020, I Cp 1289/2020 z dne 26. 8. 2020, II Cp 2241/2019 z dne 20. 2. 2020, II Cp 1767/2020 z dne 20. 10. 2020. 6 K. Mramor, nav. delo, str. 80. 7 K. Mramor, nav. delo, str. 81 8 K. Mramor, nav. delo, str. 82. 9 Sodišče mora dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka (prvi odstavek 5. člena ZNP-1). 10 Gre za isto odvetniško družbo, ki pritožnico zastopa tudi v tem postopku. 11 Iz zapisnika o zaslišanju izhaja, da je pred CSD celo trdila, da je nasprotna udeleženka nasprotovala temu, da bi predlagateljica prevzela pooblastilo, a se je kasneje vdala. 12 Predlagateljica, ki je z mamo živela, je povedala, da so imeli negovalko za zjutraj in zvečer, vendar ji 24 urne oskrbe niso mogli nuditi.