Jedro

Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe in ki toženo stranko praviloma vežejo. Ta dokaz pa ni bil vpogledan v dokaznem postopku na glavni obravnavi, ker ga je tožeča stranka sodišču predložila že po koncu glavne obravnave. S tem je bilo toženi stranki onemogočeno obravnavanje predloženega dokaza v zvezi s pogodbenimi določili, ki veljajo v konkretnem primeru in na katerega se opirata tako tožbeni zahtevek kot tudi izpodbijana odločba.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 779.252,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19.5.1998 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 51.860,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.3.1999 dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo. Zoper to sodbo se je tožena stranka pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopne stopnje v novo sojenje. Navedla je, da je prvostopno sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, saj tožencu ni omogočilo, da bi v tej zadevi lahko zagovarjal svoje interese oziroma dokazal svoje trditve. Prva obravnava je bila namreč preložena na željo obeh pravdnih strank, druge obravnave pa se toženec ni mogel udeležiti, zato je svoj izostanek tudi opravičil in prosil za preložitev obravnave, česar pa prvostopno sodišče ni upoštevalo. Tožencu tako ni dalo možnosti, da bi bil zaslišan kot stranka ali da bi lahko predlagal ustrezne dokaze v potrditev svojih navedb. Svojo odločitev je prvostopno sodišče v celoti oprlo samo na dejstvo, da je toženec vozil pod vplivom alkohola, česar toženec niti ne zanika. Vzrok nesreče pa je iskati v dveh okoliščinah, in sicer v izjemno neurejenih razmerah na cesti in v drsenju obeh vozil, ki sta bili udeleženi v nesreči. Tudi opis prometne nezgode, ki izhaja iz zapisnika Policijske postaje Radovljica, ne dokazuje krivde toženca, saj ne pove razloga za trk vozil in ne postreže s podatki, ki bi obremenjevali toženca. Prvostopno sodišče bi moralo zaslišati tudi I. K., voznika drugega vozila, ki je bilo udeleženo v nesreči. Nadalje pa bi moralo angažirati tudi izvedenca ustrezne stroke, ki bi lahko pojasnil vzroke nesreče. Toženec je zaradi alkoholiziranosti sicer izgubil zavarovalne pravice, vendar zgolj za škodo na svojem vozilu, ne pa tudi na vozilu drugega udeležanca, dokler se mu za nastanek nesreče ne dokaže krivda. Sicer pa je sodišče prve stopnje tožeči stranki tudi nepravilno priznalo obresti. Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Pri tem je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti skladno z določbo 1. in 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki ga je treba uporabiti na podlagi 1. odst. 498. člena novega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99). Pri tem preizkusu pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. V obravnavanem primeru tožeča stranka vtožuje regresni zahtevek za škodo, izplačano drugemu zaradi izgube zavarovalnih pravic tožene stranke iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, in sicer zaradi alkoholiziranosti toženca. Gre za spor iz zavarovalnega razmerja, zato je bistveno odgovoriti na vprašanje, ali je toženec kot zavarovanec izgubil zavarovalne pravice po zavarovalni pogodbi (in splošnih pogojih zavarovanja) ali ne. V zvezi s tem odločilnim dejstvom pa je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe (prim. 142. člen Zakona o obligacijskih razmerjih) in ki toženo stranko praviloma vežejo. Ta dokaz pa ni bil vpogledan v dokaznem postopku na glavni obravnavi 2.3.1999, ker ga je tožeča stranka sodišču predložila že po koncu glavne obravnave. S tem je bilo toženi stranki onemogočeno obravnavanje predloženega dokaza v zvezi s pogodbenimi določili, ki veljajo v konkretnem primeru in na katerega se opirata tako tožbeni zahtevek kot tudi izpodbijana odločba. Po teh določilih sicer bi alkoholiziranost zavarovanca olajševala dokazno breme zavarovalnice, v katere korist gre ta domneva, dokler toženec ne bi dokazal, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Drugačne pritožbene navedbe toženca, ob predpostavki, da ga splošni pogoji zavarovanja zavezujejo, zato ne držijo. Vendar pa je sodišče prve stopnje z opisanim postopanjem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP/77. Že iz tega razloga je moralo sodišče druge stopnje pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 369. člena ZPP/77). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odpraviti navedeno kršitev, nato pa po zaslišanju tožene stranke oceniti, ali sta v pritožbi (na novo) predlagana dokaza z zaslišanjem I. K. in z izvedencem ustrezne stroke potrebna za razsojo te pravdne zadeve in ju nato po potrebi tudi izvesti. Za tem pa bo moralo o zadevi ponovno odločiti. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo temelji na 3. odst. 166. člena ZPP/77. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, se odločitev o stroških odgovora na pritožbo tožeče stranke pridrži za končno odločbo.