Jedro

Strošek za pridobitev zdravniških potrdil ni neposredna posledica škode iz obravnavanih škodnih dogodkov, ampak je nastal že kot strošek uveljavljanja odškodnine. Torej je to lahko kvečjemu strošek postopka in ga je, da mu je možno ugoditi, potrebno tudi tako uveljavljati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. in 4. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod prvo točko izreka toženi stranki naložilo v plačilo tožeči stranki odškodnino v znesku 709,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.11.2008 dalje do plačila, pod 2. točko izreka je toženi stranki naložilo v plačilo tožeči stranki odškodnino v znesku 1.915,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.11.2008 dalje do plačila, pod 3. točko izreka je višji tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrnilo in pod 4. točko izreka toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v znesku 919,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper zavrnilni in stroškovni del sodbe (3. in 4. točka izreka) se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Pri odškodninah za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za strah glede obeh škodnih dogodkov, to je za poškodbe dne 30.5.2008 in dne 25.7.2008, pritožba dejansko povzame po sodišču prve stopnje ugotovljena dejstva iz izpodbijane sodbe in trdi, da bi na tako ugotovljena dejstva sodišče tožniku moralo odmeriti iz tega naslova vtoževano odškodnino v celoti. Ne strinja se z zavrnitvijo vtoževane odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, saj ima tožnik po obeh tu obravnavanih poškodbah očes trajne posledice, in sicer ima občasno zamegljen vid, še vedno se mu pojavljajo bolečine, oko se mu rosi in ga skeli in očesi sta tudi bolj občutljivi. Strošek za pridobitev zdravniških potrdil je bil potreben za dokazovanje nastalih poškodb in poteka zdravljenja in je torej ta strošek sodišče prve stopnje prav tako neutemeljeno zavrnilo. Tožniku je bila po obeh poškodbah potrebna tudi tuja pomoč in postrežba, ki ju jo je nudila žena. Tožnika je umivala, ga preoblačila, mu kuhala, hodila v trgovino, torej je tudi ta del tožbenega zahtevka utemeljen. Odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka se ne da preizkusi, ker iz obrazložitve ni razvidno, katere stroške je tožeči stranki priznalo. Tudi ni pravilno upoštevan uspeh v pravdi v višini 46,21 % za tožečo stranko, ker je njen uspeh, ob upoštevanju temelja in višine tožbenega zahtevka, 73,11 %.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba smiselno potrjuje po sodišču prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotovljena pravnorelevantna dejstva za odmero odškodnine za telesne bolečine z nevšečnostmi pri zdravljenju in za strah pri obeh obravnavanih škodnih dogodkih. Ob tako ugotovljenih dejstvih je po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje odškodnino za telesne bolečine in za strah pri obeh škodnih dogodkih odmerilo v primerni višini in skladno določbi drugega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter sodni praksi. Pritožba izrecno ne izpostavi razloga, zakaj bi morala biti v tem delu prisojena odškodnina višja, tako, da pritožbeno sodišče ne more primernosti prisojene odškodnine utemeljevati še z dodatnimi razlogi. Poudariti je le, da je po drugem odstavku 179. člena OZ višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. V tem delu prisojena odškodnina tem pogojem ustreza.

5. Pri zavrnitvi tožbenega zahtevka za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in za tujo pomoč in postrežbo se sodišče prve stopnje utemeljeno opre na ugotovitve izvedenke medicinske stroke – oftomologije prof. dr. B. O. v njenem izvedenskem mnenju, da pri tožniku zaradi obravnavanih poškodb zmanjšanih življenjskih aktivnosti ne more biti in da pri danih poškodbah v času zdravljenja ni potreboval tuje pomoči in postrežbe. Izvedenka je namreč strokovnjakinja s področja oftomologije, v spisu pa ni podatka, niti ga opredeljeno ne navaja pritožba, da njeno izvedensko mnenje ne bi bilo strokovno ali da bi bilo pristransko. Le navedba tožnika, podprta edino z njegovo izpovedbo, pa izvedenkinih ugotovitev ne more omajati.

6. Strošek zdravniškega potrdila dvakrat po 23,00 EUR tožeča stranka vtožuje kot odškodnino za materialno škodo, kar pa to ni in to je razlog, da tožbenemu zahtevku v tem delu ni bilo ugoditi. Strošek za pridobitev potrdil namreč ni neposredna posledica škode iz obravnavanih škodnih dogodkov, ampak je nastal že kot strošek uveljavljanja odškodnine. Torej je to lahko kvečjemu strošek postopka in ga je, da mu je možno ugoditi, potrebno tudi tako uveljavljati.

7. Razlogi o stroških postopka v izpodbijani sodbi na 13. strani zadostujejo in se odločitev v tem delu da preizkusiti. Sprejeti je namreč sklicevanje na specificirane stroškovnike v spisu na list. št. 203 in 204 in če tožeči stranki ni znano, katere stroške postopka ji je sodišče priznalo, to lahko ugotovi z vpogledom v stroškovnik v spisu. Pritožbeno sodišče sprejema tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je to upoštevalo uspeh strank le po višini tožbenega zahtevka. Pretežni del stroškov je namreč bil posledica ugotavljanja utemeljenosti zahtevka po višini in le zanemarljivi za ugotavljanje temelja.

8. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).