Jedro

Ko sodišče odloča o posameznih postavkah nagrade izvedenca - cenilca po Tarifi , je dolžno obrazložiti, zakaj mu priznava takšno nagrado in stroške, saj mora stranka imeti možnost, da odločitev sodišča preizkusi in je v nasprotnem primeru takšna odločitev arbitrarna.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep 0369 In 136/2006 z dne 13. februar 2013 o priznanju nagrade – izvedencu – cenilcu kmetijske stroke D.O.:

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu – cenilcu kmetijske stroke D. O. za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku - 375,91 EUR in naložilo, da je potrebno od predlaganega izplačila obračunati in plačati 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 33,27 EUR.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica po pooblaščencu zaradi bistvene kršitve postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Glede odmere nagrade sodnemu izvedencu kmetijske stroke navaja, da je iz zahtevka za odmero nagrade in povrnitev stroškov sodnega cenilca in izvedenca D. O. z dne 23. 7. 2012 razvidno, da naj bi izvedenec opravil terenski ogled, ki naj bi trajal do tri ure. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenec opravil cenitev kmetijskih zemljišč, vpisanih v vl. št. X, parc. št. 000, 111, k.o. G., vl. št. Y, parc. št. 222, 333 in vl. št. Z, parc. št. 444, vse k.o. A. Vpogled v spletni zemljevid pokaže, da se nepremičnine, ki so bile predmet cenitve, nahajajo v neposredni bližini druga druge, natančneje v radiu 1,1 km. Člen 50. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik) določa, da za ogled cenilcu pripada nagrada v višini 46,00 EUR - za manj zahteven ogled do ene ure, za zahteven ogled pa 92,00 EUR (do tri ure). Glede na to, da je izvedenec priglasil stroške za izdelavo izvedeniškega mnenja, ki ga je nenazadnje tudi sam ocenil kot manj zahtevnega, nedvomno pripada izvedencu nagrada za ogled v znesku 46,00 EUR in ne 92,00 EUR. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da gre za kmetijska zemljiška, ki v naravi predstavljajo travnike in njive, glede na samo vsebino izvedeniškega mnenja pa gre zaključiti, da tudi ogled terena ni bil zahteven (gre pretežno za ravno površino). Izvedencu ne pripada nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije po 49. členu Pravilnika v višini 46,00 EUR, saj ni jasno katero dodatno dokumentacijo naj bi izvedenec dejansko moral zbrati in proučiti. Literatura in viri, ki se navajajo v cenilnem mnenju z dne 23. 7. 2012 pri tem ne morejo biti upoštevani, saj gre za standardno literaturo, ki jo vsak izvedenec upošteva pri svoji cenitvi. Ni mogoče niti preveriti, ali je ta dokumentacija, ki naj bi jo izvedenec pregledal res obsegala do 100 strani. Nadalje izvedenec priglaša materialne stroške, ki jih je odmeril v višini 15 % od vrednosti nagrade. 45. člen Pravilnika jasno določa, da se materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilnim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini kot se običajno plačuje za take stroške (prvi odstavek 45. člena Pravilna). Izvedenec obračunu storitev ni predložil nobene ponudbe gospodarske družbe ali zavoda, ki te storitve opravlja oziroma ni predložil druga dokazila, iz katerih bi bilo razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev, kot to določa drugi odstavek 45. člena Pravilnika. Iz tega razloga sodišče izvedencu ne bi smelo priznati nagrade za materialne stroške v višini 15 % od nagrade po 3. odst. 45. člena Pravilnika, saj gre za ostale materialne stroške. Kateri ostali materialni stroški naj bi to bili izvedenec ne konkretizira. Iz obrazložitve sklepa ne izhaja, zakaj je sodišče nagrado izvedencu v celoti priznalo, saj izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Nadalje iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno (pa tudi iz stroškovnika ne), za kakšne materialne stroške je v konkretnem primeru šlo, niti ni bil predložen noben dokaz, iz katerega bi bil razviden obračun priglašenih materialnih stroškov. Nenazadnje pomanjkanje razlogov ni mogoče nadomestiti s preverjanjem stroškovnika izvedenca, saj je iz njega zgolj razvidno, da je priznan končni znesek za plačilo. V posledici navedenega je napačen tudi obračun prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti oziroma nima razlogov je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Izvedenec na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP) oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

6. Kadar sodišče odloča o zahtevku ali kadar odloča o stroških postopka s posebnim sklepom, je dolžno takšno odločitev obrazložiti vedno, kadar je predvidenih več možnih rešitev. V sklepu, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje ni obrazložitve, saj je sodišče navedlo le kakšne stroške je izvedencu priznalo, ne da bi ocenilo tiste postavke, ki jih določa Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur.list RS št. 88/2010 s spr. in dop., v nadaljevanju Pravilnik). Po 39. členu Pravilnika imajo namreč izvedenci in cenilci pravico do nagrade za svojo delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom. Ta pravilnik ureja nagrado in povrnitev stroškov, ter v 46. členu določa, da se za izračun nagrade izvedenskega oz. cenilskega dela uporablja Tarifa, določena s tem Pravilnikom. Tarifa pa določa nagrado v razponu, tako glede študija spisa, zbiranja dodatne dokumentacije, kar je odvisno od obsega strani, pri ostalih postavkah pa od tega ali gre za manj zahtevno zadevo, za zahtevno, za zelo zahtevno ali za izjemno zahtevno zadevo. Zato je sodišče dolžno, ko odloča o posameznih postavkah po Tarifi obrazložiti, zakaj mu priznava takšno nagrado in stroške, saj stranka mora imeti možnost, da odločitev sodišča preizkusi in je v nasprotnem primeru takšna odločitev arbitrarna.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje le navedlo, da je sodni izvedenec v predmetni izvršilni zadevi izdelal izvedeniško mnenje in za opravljeno delo priglasil nagrado in stroške, ki jih je sodišče odmerilo v skupnem znesku – 375,91 EUR. Pritožba utemeljeno navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje izvedencu za opravljeno delo v celoti priznalo priglašene stroške: za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v priglašeni višini 46,00 EUR in za zahteven ogled v znesku 92,00 EUR, čeprav izvedenec sam ocenjuje izdelavo izvedeniškega mnenja kot manj zahtevnega. Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo, da ocenjuje, da je zahtevek izvedenca v celoti utemeljen, saj je pisna izdelava izvedenskega oz. cenilskega izvida in mnenja v znesku 184,00 EUR in priglašeni stroški v zvezi z opravljenim delom, priglašena v skladu s Pravilnikom. Tej posplošeni obrazložitvi pa, glede na zgoraj navedeno, ni mogoče slediti, predvsem pa je ni mogoče preizkusiti, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče ocenjuje, da izvedencu pripada nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (katere in v kakšnem obsegu) ter za zahteven ogled in za materialne stroške v priglašeni višini. Izpodbijani sklep ima tako pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj kršitve postopka, glede na njeno naravo, pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 366. členom in 3. točko 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku, v skladu z že omenjenimi določili Pravilnika, dejansko presodi utemeljenost priglašenih stroškov in nagrad po temelju in višini ter nato svojo odločitev tudi ustrezno obrazloži, tako da bo ta zmožna preizkusa. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep In 136/2006 z dne 13. 2. 2013 (odmera nagrade sodnemu izvedencu B.P.):

8. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu za gradbeno stroko B. P. za opravljeno izvedeniško delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 170,50 EUR.

9. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica, ki glede odmere nagrade izvedencu gradbene stroke, ki je podal dopolnitev cenitvenega poročila navaja, da se tudi v konkretnem primeru izpodbijani sklep ne more preizkusiti, saj iz obrazložitve ne izhaja, zakaj je bila nagrada izvedencu v celoti priznana po priglašenem stroškovniku z dne 6. 1. 2013. Izvedenec je naredil izvedeniško mnenje 30. 6. 2012, nato pa še dopolnitev mnenja 6. 1. 2013. S sklepom z dne 9. 7. 2012 je sodišče izvedencu že priznalo stroške cenitve v višini 317,40 EUR. Iz stroškovnika, ki ga je predložil izvedenec 6. 1. 2013 pa izhaja, da je izvedenec tudi pri dopolnitvi izvedeniškega mnenja ponovno upošteval stroške prvotnega izvedeniškega mnenja. Priznani znesek izvedenine po sklepu z dne 9. 7. 2012 je sicer odštel, vendar je takšen obračun v neskladju z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pravilnik namreč v drugem odstavku 51. člena določa nagrade za izdelavo dopolnilnega izvedeniškega mnenja in glede na to da gre za manj zahtevno dopolnitev izvida in mnenja, bi izvedencu pripadala nagrada kvečjemu v znesku 92,00 EUR. Izvedenec priglaša materialne stroške, ki jih je odmeril v višini 15 % od vrednosti nagrade. 45. člen Pravilnika jasno določa, da se materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilnim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb in zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno pa v višini, kot se običajno plačuje za takšne stroške (prvi odstavek 45. člena Pravilnika). Izvedenec obračunu storitev ni predložil nobene ponudbe gospodarske družbe ali zavoda, ki te storitve opravlja oziroma ni predložil dokazila, iz katerih bi bilo razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev kot to določa drugi odstavek 45. člena Pravilnika. Iz navedenega razloga sodišče izvedencu ne bi smelo priznati nagrade za materialne stroške v višini 15 % od nagrade po 3. odst. 45. člena Pravilnika, saj gre za ostale materialne stroške. Kateri ostali materialni stroški naj bi to bili, izvedenec ne konkretizira. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno in tudi iz stroškovnika ne, za kakšne materialne stroške je v konkretnem primeru šlo, niti ni bil predložen dokaz iz katerega bi bil razviden obračun priglašenih materialnih stroškov. Nenazadnje pomanjkanje razlogov ni mogoče nadomestiti s preverjanjem stroškovnika izvedenca, saj je iz njega zgolj razvidno, da je priznan končni znesek za plačilo. Izvedencu tudi ne pripada nagrada za zbiranje iz proučevanje dodatne dokumentacije po 49. členu Pravilnika v višini 46,00 EUR, saj ni jasno katero dodatno dokumentacijo naj bi izvedenec dejansko moral zbrati in proučiti. Literatura in viri, ki se navajajo v cenilnem mnenju z dne 23. 7. 2012 pri tem ne morejo biti upoštevni, saj gre za standardno literaturo, ki jo vsak izvedenec upošteva pri svoji cenitvi. Ni mogoče preverjati, ali je ta dokumentacija, ki naj bi jo izvedenec pregledal res obsegala do 100 strani. Izpodbijani sklep se zaradi pomanjkljivosti ne more preizkusiti oziroma nima razlogov, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

10. Izvedenec na vročeno pritožbo ni odgovoril. 11. Pritožba je utemeljena.

12. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

13. Pritožba utemeljeno navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je sodišče prve stopnje izvedencu za opravljeno delo, ki predstavlja dopolnitev cenitvenega poročila, v celoti priznalo priglašeno nagrado in stroške, saj iz stroškovnika, ki ga je predložil izvedenec 6. 1. 2013 izhaja, da je izvedenec, tudi pri dopolnitvi izvedeniškega mnenja, ponovno upošteval stroške prvotnega izvedeniškega mnenja s tem, da je priznani znesek izvedenine po sklepu z dne 9. 7. 2012 sicer odštel, vendar je takšen obračun v izrecnem neskladju z določbami Pravilnika, ki v drugem odstavku 51. člena določa posebne kriterije za priznanje nagrade za izdelavo dopolnilnega izvedeniškega mnenja. Sodišče prve stopnje o tem nima razlogov, saj zgolj navaja, da je zahtevek izvedenca v celoti utemeljen in je pisna izdelava dopolnitve izvedenskega oz. cenilskega izvida in mnenja v znesku 170,50 EUR priglašena v skladu s Pravilnikom. Tej posplošeni obrazložitvi pa ni mogoče slediti, predvsem pa je ni mogoče preizkusiti, saj je sodišče prve stopnje očitno prepisalo le končni znesek v zahtevku izvedenca za odmero nagrade in povračilo stroškov v tej zadevi (red.št. 122 v spisu) v znesku 170,50 EUR, medtem ko nima razlogov glede priznanja nagrade za dopolnitev cenitve, posamezne postavke pa navaja brez navedbe zneskov in ustrezne obrazložitve. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa torej ne izhaja, kolikšna nagrada in stroški pripadajo izvedencu v zvezi z dopolnitvijo mnenja po posameznih postavkah Izpodbijani sklep ima tako pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj kršitve postopka, glede na njeno naravo, ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 366. členom in 3. točko 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku, v skladu z že omenjenimi določili Pravilnika, dejansko presodi utemeljenost priglašenih nagrad po temelju in višini ter nato svojo odločitev tudi ustrezno obrazloži, tako da bo ta zmožna preizkusa.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).