Pridobitev podatkov o starših in o povzročitelju nasilja v šoli

Datum

18.12.2023

Številka

07121-1/2023/1587

Kategorije

Šolstvo, Pridobivanje OP iz zbirk, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 13. 12. 2023 prejeli vaše vprašanje o tem (povzetek), ali je dopustno, da predstavnik razreda v svetu staršev, ki je sicer starš enega od učencev, kdo so ostali starši, ki so ga izvolili. Relevantni podatki so ime, telefon in naslov e-pošte. Brez teh podatkov predstavnik ne more opravljati svojega poslanstva.

Drugo vprašanje je (povzetek), ali lahko starši otroka, ki je bil deležen medvrstniškega nasilja od šole zve, kdo je bil povzročitelj nasilja.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZVOP-2, 58. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov, 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pojasnjujemo še, da se lahko dokončno opredeljujemo do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih in ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.

1.1. Po mnenju IP ni na voljo izrecne zakonske podlage, ki bi omogočala, da šola posameznim predstavnikom staršev v Svetu staršev iz zbirk osebnih podatkov posreduje osebna imena in kontaktne podatke staršev otrok iz oddelkov, ki jih zastopajo. To je možno na podlagi privolitve, ki bi jo starši dali šoli. Možna je tudi neformalna izmenjava podatkov med samimi starši na prostovoljni osnovi.

2.2. Po mnenju IP ni na voljo izrecne zakonske podlage za to, da šola staršem prizadetega otroka na zahtevo posreduje podatke o identiteti povzročitelja medvrstniškega nasilja, ki se vodijo v kateri od zbirk osebnih podatkov (npr. zapis zaznave nasilja, zapisnik internega tima). To pa ne pomeni nujno, da ni dopustno, da pride do razkritja identitete v okviru strokovne obravnave posameznega dogodka na šoli (npr. skupni razgovor), vendar presoja tovrstne obravnave ne spada v pristojnost IP.

Obrazložitev

1. IP ne zanika pomena, ki ga imajo kontaktni podatki za delo predstavnikov staršev v Svetu staršev. Vendar mora za vsako posredovanje osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov šole zunanjim uporabnikom (sem spadajo tudi predstavniki staršev) obstajati pravna podlaga v smislu 6. člena Splošne uredbe. V Zakonu o osnovni šoli, Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Splošni uredbi in ZVOP-2 ni videti izrecne podlage za tako obdelavo osebnih podatkov.

Ni sicer izključeno, da bi Svet staršev (oz. v njegovem imenu predsednik) kot posvetovalni organ šole (torej kot del šole in s tem kot notranji uporabnik) lahko uporabljal šolske kontaktne podatke staršev za obveščanje vseh staršev o pomembnih zadevah iz njegove pristojnosti, vendar to ne velja za posamezne predstavnike Sveta staršev. Ti v razmerju do staršev ne predstavljajo Sveta staršev kot organa.

Svet staršev lahko nujno komuniciranje s starši izvaja tudi posredno prek šole.

Da bi lahko posamezen predstavnik Sveta staršev od šole pridobil in uporabljal osnovne identifikacijske in kontaktne podatke staršev, bi morali ti podati veljavno privolitev.

Četrta možnost je tudi, da predstavnik Sveta staršev kontaktne podatke pridobi brez sodelovanja šole, tj. neposredno od staršev po njihovi volji (npr. z neformalnimi zvezami ali na roditeljskem sestanku).

2.2. Podobno kot zgoraj, tudi za posredovanje podatkov o storilcu v omenjenih predpisih ni videti izrecne pravne podlage.

Možno je, da prizadeti otrok informacij o storilcu nima ali jih sam ne želi sporočiti staršem, ali pa starši identitete storilca ne ugotovijo niti na neformalen način mimo šole. Kljub temu šola ne sme teh podatkov na zahtevo sporočiti staršem iz zbirk osebnih podatkov šole.

Ni pa izključeno, da pride do dopustnega razkritja identitete v okviru strokovne obravnave posameznega dogodka na šoli, vendar presoja tovrstne obravnave ne spada v pristojnost IP. IP se torej ne more spuščati v presojo, ali in kako je strokovno primerno, da se obravnava posamezen dogodek medvrstniškega nasilja, na primer s skupnimi razgovori. Po mnenju IP je treba v teh primerih v vsakem primeru spoštovati konvencijsko varstvo otrokovih koristi oziroma upoštevati največje koristi vseh vpletenih otrok.

Če je nasilni dogodek obravnavala tudi policija, lahko starši pridobijo podatke o identiteti storilca na primer tudi pod pogoji iz četrtega odstavka 40. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Ta določa, da »smejo policisti ugotavljati identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo, telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih ter tako ugotovljene podatke posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi«.

Prijazen pozdrav.

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka