Jedro

V 7. odstavku 36. člena ZSVarPre je določeno, da se upravičencu, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj 24-krat, pa je ta isti upravičenec tudi lastnik nepremičnine, z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči v korist Republike Slovenije prepove odtujiti in obremeniti nepremično, katere lastnik je. Ob ugotovitvah, da je tožnik lastnik stanovanja in da je od leta 2002 do 2004 prejel denarno socialno pomoč 24-krat, je odločitev tožene stranke v izpodbijanih upravnih aktih o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je tožnik, pravilna. Zato tožbeni zahtevek za razveljavitev upravnih odločb tožene stranke v delu glede prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 29. 9. 2014 in da se odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 14. 7. 2014 delno razveljavi v delu glede vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije (I. točka izreka sodbe) in sklenilo, da se stroški zastopanja tožnika po odvetniku krijejo iz proračuna (II. točka izreka).

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnik dne 9. 7. 2013 vložil zahtevo za priznanje denarne socialne pomoči in da je pred tem prejel 24 zneskov denarne socialne pomoči in je lastnik nepremične in sicer ... stanovanja na B. ulici 10, A.. Ob navedenih dejstvih je tožena stranka pravilno odločila, da se prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, kakor je to določeno v sedmem odstavku 36. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami: v nadaljevanju: ZSVarPre), ki določa, da se upravičencu, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj 24-krat, pa je ta isti upravičenec tudi lastnik nepremičnine, z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči v korist Republike Slovenije prepove odtujiti in obremeniti nepremično, katere lastnik je.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da je življenje nekaj povsem drugega od pravil in tisti, ki je ta pravila pisal (sedmi odstavek 36. člena ZSVarPre) nima pojma kaj je življenje. V pritožbi nadalje opisuje, kako je postal lastnik nepremičnine, ki jo osebno vzdržuje, država pa mu ni sposobna zagotoviti službe v javnem sektorju, kjer bi zaradi bolezni edino lahko bil zaposlen. Meni, da denarna pomoč ni namenjena vzdrževanju nepremičnine, temveč za njegovo osebno preživetje, to pa prejemajo prejemniki denarne socialne pomoči, ki v lastni nimajo nobenih nepremičnin. Meni, da so mu kršene temeljne človekove pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v obsegu pritožnikovih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Zavrnilna sodba je temeljito obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje. Pri pravici do denarne socialne pomoči gre po svoji naravi za subsidiarno upravičenje, ki ga država zagotavlja šele tedaj, ko posameznik in družina izčrpata vse možnosti za zagotavljanje preživetja z lastnimi močmi. Zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve nepremičnine v korist Republike Slovenije v zemljiški knjigi ne pomeni protiustavnega posega v pravico do socialne varnosti niti do diskriminatornega obravnavanja tožnika. Ustavno sodišče RS se je glede tega že opredeljevalo in zavzelo stališče, da je ustavno dopustno, če se država potem, ko oseba pomoči več ne potrebuje poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. Sistem socialnega varstva namreč ni enak sistemu socialnega zavarovanja. Samo v sistemu socialnih zavarovanj pravice temeljijo na plačanih prispevkih, za kar pa pri socialnih pomočeh ne gre.

6. Ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnik lastnik ... stanovanja v A., da je že vse od leta 2002 do 2004 prejemal denarno socialno pomoč, torej da je v treh letih pred 9. 7. 2004 prejemal denarno pomoč 24-krat prvostopenjsko sodišče ni moglo sprejeti drugačne odločitve, kakor jo je ob upoštevanju sedmega odstavka 36. člena ZSVarPre.

7. V čem naj bi bile z navedeno odločitvijo tožene stranke kršene tožnikove temeljne pravice tožnik ne pove. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na to, kako je tožnik do nepremičnine prišel, da mu država ne daje denarja za vzdrževanje nepremičnine ter da v kolikor država si res toliko želi njegovo nepremičnino, si jo lahko sama odkupi, niso relevantne za rešitev predmetne zadeve.

8. Zaradi vsega obrazloženega je bilo potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.