Jedro

Predlog za obnovo postopka je nepopoln, ker v njem ni jasnih in razločno opredeljenih trditev, ki bi v celoti napolnjevale vsebino kateregakoli zakonitega obnovitvenega razloga iz 394. člena ZPP.

Obrazložitev

Revizija se zavrže v delu, s katerim se izpodbija odločitev o stroških.

Sicer se revizija zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. S sodbami P 858/2002-I z dne 2. 12. 2002, I Cp 2265/2003 z dne 24. 11. 2004 in II Ips 122/2005 z dne 26. 10. 2006 je bilo pravnomočno razsojeno, da mora toženec plačati pravni prednici tožnikov E. H. 36.168,92 EUR (prej 8.667.519 SIT) z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški. Prisojeni znesek predstavlja vrnitev dveh posojil (pokojne) E. H. tožencu.

2. Dne 27. 12. 2006 je toženec vložil predlog za obnovo postopka in v njem navedel, da je toženec pri fotokopiranju zapuščinskega spisa po pokojni E. H. ugotovil, da je ta kot glavnega oporočnega dediča za nepremičnine določila A. J. Kot volilo mu je bilo določeno tudi vse, kar bi E. H. pripadlo iz naslova obligacijske terjatve v pravni zadevi zoper A. A. Navedena okoliščina sodišču in tožniku v času sojenja ni bila znana, bi pa vplivala na oceno verodostojnosti priče A. J. 3. Sodišče prve stopnje je toženčev predlog za obnovo postopka zavrglo kot nepopoln, ker iz predloga ni jasno razvidno, iz katerega zakonitega razloga je zahteval obnovo postopka.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in prvostopenjski sklep potrdilo.

5. Zoper sklep sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je v izpodbijanem sklepu na dveh mestih obrazložitev sama s seboj v nasprotju. Izrecno izpodbija tudi odločitev pritožbenega sodišča v zvezi s stroški postopka.

6. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija v delu, ko izpodbija odločitev o stroških, ni dovoljena, v ostalem pa je neutemeljena.

8. Po prvem odstavku 384. člena ZPP je dovoljena samo revizija zoper tak sklep sodišča druge stopnje, s kakršnim je postopek pravnomočno končan. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča sklep o stroških ne predstavlja sklepa, s katerim bi bil postopek končan. Zoper tak sklep revizija ni dovoljena. Revizijsko sodišče je zato toženčevo revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

9. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo in torej pomeni poseg v pravnomočnost sodne odločbe kot element pravnega varstva. Zato je utemeljeno restriktivno tolmačenje dopustnosti predloga za obnovo in strožje obravnavanje vsebine obnovitvene vloge (primerjaj II Ips 115/2007; II Ips 713/2007). V skladu z navedenim se revizijsko sodišče strinja z razlogi obeh sodišč, da je treba vsakega od taksativno navedenih obnovitvenih razlogov iz 394. člena ZPP v predlogu za obnovo postopka navesti jasno in natančno. Dvoumnih predlogov ni mogoče upoštevati.

10. V skladu z zgoraj navedenim izhodiščem je pravilna presoja nižjih sodišč, da toženec ni jasno navedel, iz katerega zakonitega razloga predlaga obnovo postopka. Po drugem odstavku 397. člena ZPP je obvezna sestavina predloga za obnovo postopka navedba zakonitega razloga za obnovo postopka, sicer gre po 398. členu ZPP za nepopoln predlog, ki ga prvostopenjsko sodišče zavrže. Ugotovljeno je, da je toženec v predlogu navedel samo okoliščine, zaradi katerih naj bi sodišče napačno presodilo verodostojnost priče A. J. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da te trditve v predlogu merijo bodisi na obnovitveni razlog iz 5. točke 394. člena ZPP bodisi na obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Vendar za prvi obnovitveni razlog ne gre, ker je pogoj pravnomočna kazenska sodba, na katero se toženec ne sklicuje, prav tako pa ne za drugi obnovitveni razlog, saj navaja nova dejstva in predlaga dokaze v zvezi z verodostojnostjo priče ne pa v zvezi s samim zahtevkom.

11. Revizija nasprotuje zaključkom izpodbijanega sklepa s trditvami o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, ker naj bi bila obrazložitev sklepa sama s seboj v nasprotju. Toženec v reviziji trdi, da je obrazložitev, da tožena stranka ni jasno navedla, da naj bi šlo za obnovitveni razlog iz 10. točke 294. člena ZPP, v nasprotju s predhodnim zaključkom sodišča, da je to pri presoji vsebinsko vezano na trditveno podlago in ne na formalno navedbo zakonitega razloga. Poleg tega tožena stranka trdi, da je pritožbeno sodišče opravilo tudi dokazno oceno dokazov v smislu smiselnosti le-teh glede na vsebino postopka ter končno, da gre za nasprotje v obrazložitvi, ko sodišče na enem mestu ugotavlja, da iz trditvene podlage ni bilo mogoče ugotoviti, da se tožena stranka sklicuje na nova dejstva in nove dokaze, v nadaljevanju pa ugotavlja, da nova dejstva oziroma novi dokazi niso v zvezi s samim zahtevkom. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so vsi opisani očitki neutemeljeni. Toženec v predlogu za obnovo postopka ni podal niti formalne navedbe zakonitega obnovitvenega razloga niti ustrezne trditvene podlage za katerikoli obnovitveni razlog. Zato v razlogih izpodbijanega sklepa ni nasprotja. Pritožbeno sodišče je dva zakonsko opredeljena razloga kot možna navedlo tako s formalno opredelitvijo točke 394. člena ZPP kot z zakonskim opisom obnovitvenega razloga. Nato je pojasnilo, da tožena stranka ni navedla novih dejstvih in dokazov, kakršne zahteva 10. točka 394. člena ZPP, to je takih, ki bi bili v zvezi s samim zahtevkom. Nova dejstva (in dokazi) se morajo nanašati na presojo zahtevka, da bi bila lahko na njihovi podlagi izdana ugodnejša odločba. Tožena stranka pa je nova dejstva in dokaze navajala in predlagala v zvezi z verodostojnostjo priče, kar pa ni obnovitveni razlog. Pritožbeno sodišče torej ni zanikalo navajanja novih dejstev v predlogu, a to so bila dejstva, izrecno namenjena ocenjevanju verodostojnosti priče, ne pa presoji utemeljenosti zahtevka, kar bi lahko bil obnovitveni razlog. Zato je pravilen zaključek, da v predlogu ni jasnih in razločno opredeljenih trditev, ki bi v celoti napolnjevale vsebino kateregakoli zakonitega obnovitvenega razloga iz 394. člena ZPP. Dodati je še, da je zmotno stališče revizije, da je pritožbeno sodišče ocenjevalo dokaze. V resnici je obravnavalo navedbe tožene stranke v predlogu in ugotovilo njihovo pomanjkljivost. Očitki o kršitvah postopka v izpodbijanem sklepu so zato neutemeljeni. Zaradi nepopolnega predloga je predlog za obnovo postopka pravilno zavržen. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pa v obravnavani zadevi ni podan.

12. V skladu z obrazloženim je revizijsko sodišče toženčevo revizijo v delu proti sklepu, ki obravnava odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka, na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.