Jedro

Glede prenehanja stavbne pravice SPZ določa, da stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Navedena določba se v pravni teoriji razlaga tako, da je tudi za redno prenehanje stavbne pravice potreben izbris iz zemljiške knjige. Torej stavbna pravica ne preneha s samim potekom dobe, za katero je bila dogovorjena. Izbris stavbne pravice ima tako konstitutivni učinek. Glede na navedeno sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je v obravnavanem primeru stavna pravica, ki je bila ustanovljena za čas pet let, pred izdajo gradbenega dovoljenja že prenehala.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo delno gradbeno dovoljenje investitorju Ministrstvu za infrastrukturo, Direktoratu za infrastrukturo, za ureditev nivojskih prehodov cest z železnico na odseku železniške proge Pragersko-Hodoš, sklop A od km 1+857,71 do km 15+325,80, podsklop A2. Obravnavani poseg se nahaja na območju, ki se ureja z Državnim prostorskim načrtom za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš, ki ga je sprejela Vlada z Uredbo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 51/2009 dne 3. 7. 2009 (v nadaljevanju DPN). Zahteva investitorja se nanaša na gradnjo podsklopa A2, ki obsega posodobitev nivojskega prehoda NPr 3.2 Šikole in ukinitev nivojskega prehoda NPr 3.5 Pongrce ter ureditev povezovalnih cest. Tožena stranka je ugotovila, da je zahtevek investitorja v skladu z DPN, prav tako so vse projektne rešitve v skladu z dopustnimi tolerancami in ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi. Investitor je tudi izkazal, da ima pravico graditi na vseh zemljiščih, ki so navedena v gradbenem dovoljenju. V postopku so sodelovali lastniki vseh zemljišč, kjer je predviden poseg, med njimi tudi tožnik. V zvezi z ugovorom stranskih udeležencev glede umestitve povezovalne ceste po predloženem PGD tožena stranka navaja, da je vezana na podan zahtevek investitorja ter da ne more vplivati na vsebino zahtevka. Zato so vse pripombe in navedbe v zvezi z izbiro trase povezovalne ceste za ta postopek irelevantne in jih upravni organ ne more upoštevati. Vzporedna traktorska pot, pri kateri vztraja tožnik, ni predmet zahtevka investitorja niti je ne predvideva DPN, je pa s PGD predvidena ureditev dostopa za kmetijsko mehanizacijo do vseh zemljišč ob povezovalni cesti tako, da bodo izvedeni asfaltirani cestni priključki širine 3,5 m. Pravico graditi pa je investitor izkazal bodisi s sklenjenimi kupoprodajnimi pogodbami ali pogodbami o ustanovitvi služnostne, stavbne ali druge stvarne pravice, iz katerih izhaja, da se lastniki zemljišč strinjajo z nameravano gradnjo.

Tožnik v tožbi ugovarja, da investitor nima pravice do gradnje na parceli, katere lastnik je. Z investitorjem je res sklenil pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, vendar je njena veljavnost že potekla. Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice je brez datuma ter je bila dne 30. 10. 2009 prijavljena za odmero davka ter predlagana za vpis v zemljiško knjigo dne 29. 1. 2010. Po pogodbi je stavbna pravica ustanovljena za čas petih let. V zemljiški knjigi je sicer kot datum ustanovitve stavbne pravice naveden 22. 12. 2009, vendar je ta datum očitno napačen, saj je bila tega dne izvedena notarska overitev lastnikovega podpisa, medtem ko je bila sama pogodba sklenjena prej, po mnenju tožnika pred 1. 10. 2009, zato je čas petih let potekel pred 1. 10. 2014. Razen tega je bila stavbna pravica ustanovljena zgolj za potrebe izgradnje traktorske poti in ne za potrebe povezovalne ceste, za kar je bilo izdano sporno gradbeno dovoljenje. Stavbna pravica je namreč bila ustanovljena v skladu s projektno dokumentacijo iz leta 2008, medtem ko se PGD, ki je sestavni del spornega gradbenega dovoljenja, nanaša na projektno dokumentacijo iz aprila 2012. Ker torej stavbna pravica ni bila ustanovljena v namen izgradnje povezovalne ceste, je šteti, da tožnik soglasja v smislu 56. člena ZGO-1 ni dal. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ugovarja, da tožnik ni nikoli nasprotoval veljavnosti pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, zato gre za nedopustno tožbeno novoto, saj je imel možnost uveljavljati tovrstni ugovor že pred izdajo izpodbijane odločbe. Razen tega upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more upoštevati ugovorov glede podatkov, ki izhajajo iz zemljiške knjige, saj za to ni pristojen. Po podatkih zemljiške knjige pa je stavbna pravica začela učinkovati 29. 1. 2010 in je torej investitor izkazal pravico graditi. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, ki ima v tem postopku položaj stranke z interesom, v odgovoru na tožbo navaja, da je bila stavbna pravica vknjižena v zemljiško knjigo dne 29. 1. 2010. Vpis stavbne pravice je konstitutivne narave, kar pomeni, da se je pravica pridobila z vpisom v zemljiško knjigo navedenega dne, zato v času izdaje gradbenega dovoljenja še ni prenehala. Investitor je v mesecu oktobru 2014 tožniku tudi posredoval ponudbo za odkup navedene nepremičnine v skladu s sklenjeno pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, vendar se tožnik na ponudbo ni odzval, zato je bil dne 17. 12. 2014 uveden razlastitveni postopek. Sicer pa so vse projektne rešitve skladne z DPN, kar je potrdil projektant v svoji izjavi. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter ima oporo v materialnih predpisih ter v podatkih upravnih spisov. V obrazložitvi odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev, zato sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in se nanjo sklicuje v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Za tožnika je v zadevi sporna izkazanost pravice graditi na njegovi parceli v skladu z določbo 56. člena ZGO-1 in sicer glede povezovalne ceste na podlagi predloženega PGD. Ugovore v zvezi z izgradnjo povezovalne ceste je tožnik navajal že v upravnem postopku, zato sodišče meni, da tožbeni ugovori glede pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in s tem izkazanosti pravice graditi, ne predstavljajo nedovoljene tožbene novote.

ZGO-1 v 56. členu določa, da kot dokazilo o pravici graditi med drugim velja izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini (1. alineja prvega odstavka). Iz upravnih spisov nesporno izhaja, da je investitor kot dokaz o pravici graditi predložil zemljiškoknjižni izpisek o vknjižbi stavbne pravice na parceli št. 956/2 k.o. … v njegovo korist in sicer za gradnjo povezovalne ceste v površini 355,26 m2 za čas trajanja pet let. Po določbah Stvarnopravnega zakonika (SPZ) stavbna pravica predstavlja stvarno pravico. Za nastanek stavbne pravice se zahteva veljaven pravni posel, zemljiškoknjižno dovoljenje in vpis v zemljiško knjigo. Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati ime lastnika nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako nepremičnine, natančen opis stavbne pravice, čas trajanja stavbne pravice in nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine (prvi in drugi odstavek 257. člena SPZ). Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice je glede na navedeno določbo le pravni naslov, na podlagi katerega se pridobi stavbna pravica. Sam zavezovalni pravni posel pa za nastanek stavbne pravice ne zadostuje, saj je za to potreben še vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo je torej konstitutivne narave, saj se šele z njim doseže pridobitev stavbne pravice. Vse do vknjižbe stavbne pravice v zemljiško knjigo ima bodoči imetnik stavbne pravice le obligacijsko pravno varstvo. Glede prenehanja stavbne pravice prav tako SPZ določa, da stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (člen 260). Navedena določba se v pravni teoriji razlaga tako, da je tudi za redno prenehanje stavbne pravice potreben izbris iz zemljiške knjige, torej stavbna pravica ne preneha s samim potekom dobe, za katero je bila dogovorjena. Izbris stavbne pravice ima tako konstitutivni učinek.

Glede na navedene določbe SPZ sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je v obravnavanem primeru stavna pravica, ki je bila ustanovljena za čas pet let, pred izdajo gradbenega dovoljenja prenehala. V zadevi ni sporno, da je bila stavbna pravica vpisana v zemljiško knjigo dne 29. 1. 2010, torej je tedaj dejansko nastala, ne glede na čas sklenitve pogodbe, njene predložitve pristojnemu organu zaradi odmere davka in overitve podpisa pri notarju. Obdobje pet let je tako poteklo 29. 1. 2015, torej po izdaji gradbenega dovoljenja. Razlaga tožeče stranke, da je treba šteti čas trajanja stavbne pravice od dneva sklenitve razpolagalnega pravnega posla, je glede na obrazložitev pod točko 9., napačna.

Neupošteven je tudi tožbeni ugovor, da je tožnik v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice dal soglasje le za ureditev traktorske poti, ne pa za izgradnjo povezovalne ceste, na kar se nanaša sporno gradbeno dovoljenje. V skladu z določbo 257. člena SPZ mora pogodba o ustanovitvi stavbne pravice med drugim vsebovati natančen opis stavbne pravice. Iz pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice izhaja, da sta pogodbeni stranki ustanovili stavbno pravico za potrebe gradnje objekta „povezovalne ceste med NPr Šikole v km 3+166,10 in NPr Pongrce v km 3+525,65“. Enako izhaja tudi iz vpisa v zemljiški knjigi. Izdano sporno gradbeno dovoljenje se torej nanaša na stavbno pravico, kot je vknjižena v zemljiški knjigi, zato predloženi izpisek iz zemljiške knjige predstavlja dokaz o pravici graditve v skladu s 56. členom ZGO-1. Po vsem navedenem je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.