Jedro

Izpostavljene okoliščine ne opravičujejo tega, da dolžnica z upraviteljem ne sodeluje. Za dolžnico veljajo v času osebnega stečaja določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njena dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Dolžnica je kljub opozorilom evidentno kršila zakonsko določene obveznosti, zaradi česar odpust obveznosti ni dopusten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica, smiselno zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Eden izmed razlogov za ugovor zoper odpust obveznosti je neodplačno razpolaganje s premoženjem (4. točka 399. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je dolžnica v zadnjih treh letih pred začetkom postopka osebnega stečaja neodplačno razpolagala s premoženjem, zaradi česar odpust obveznosti ni dovoljen. Dodatno je ugotovilo še, da dolžnica ne izpolnjuje niti obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP. Kljub temu, da je bila tako s strani sodišča kot upravitelja opozorjena na svoje obveznosti, le-teh ni izpolnjevala. Sodišče je odločitev oprlo na upraviteljeve navedbe ter listinske dokaze, glede na to, da dolžnica na navedbe v ugovoru ni odgovorila, niti se ni udeležila razpisanega naroka.

5. Pritožnica ugotovitve sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da na narok za obravnavanje ugovora ni bila pravilno vabljena, ker se je 22. 7. 2015 iz C. (kamor so ji bila sodna pisanja vročana) preselila v P., o čemer naj bi upravitelja tudi obvestila. Slednji je to v odgovoru na pritožbo izrecno zanikal. 6. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnica z ničemer ni izkazala, da se je dejansko preselila v P., niti tega, da bi o tem obvestila upravitelja ali sodišče. Njene navedbe so torej nedokazane, zaradi česar ni mogoče slediti pritožbenim očitkom o nepravilni vročitvi vabila na narok za obravnavanje ugovora zoper odpust obveznosti. Pritožbene navedbe o absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ki jo pritožnica smiselno uveljavlja, niso utemeljene.

7. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Višje sodišče v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki je obrazložilo, zakaj sta v konkretnem primeru podani kar dve oviri za odpust obveznosti in ki ju pritožnica z navedbami v pritožbi niti ne izpodbija. Čeprav višje sodišče razume situacijo, v kateri je dolžnica, pa v pritožbi izpostavljene okoliščine ne opravičujejo tega, da dolžnica z upraviteljem ne sodeluje. Za dolžnico veljajo v času osebnega stečaja določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njena dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Dolžnica je kljub opozorilom evidentno kršila zakonsko določene obveznosti, zaradi česar odpust obveznosti ni dopusten, ugotovitev o neodplačnem razpolaganju s premoženjem pa dolžnica v pritožbi tudi sicer z ničemer ne izpodbija.

8. Višje sodišče tako zaključuje, da dolžnica s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je odgovorilo samo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).