Jedro

Sklicevanje na subjektivne meje pravnomočnosti je ob odsotnosti zaznambe spora za določitev nujne poti neutemeljeno oziroma brezpredmetno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tokrat zavrglo predlog udeležencev M. T. in N. V. T. za obnovo postopka zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

2. Zoper takšno odločitev se spet pritožujeta vlagatelja predloga. Sodišču očitata, da je napačno uporabilo materialno pravo, zmotno ugotovilo dejansko stanje ter zagrešilo procesne kršitve. Pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom. Opredeljujeta svoje pritožbene stroške. Menita, da se sodišče ne bi smelo opreti na odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, ki ni dovolilo vpisa proti udeležencema, saj tega ni nihče zatrjeval, s tem pa je storjena kršitev načela dispozitivnosti in tudi kontradiktornosti, saj se o tem nista mogla niti izjasniti. Navajata, da je sklep o ustanovitvi nujne poti konstitutivne narave in učinkuje tudi zoper njiju, ker sta singularna pravna naslednika nasprotnega udeleženca J. P., tu gre namreč po njunem mnenju za vprašanje subjektivnih meja pravnomočnosti ter sosporniške intervencije. Nasprotujeta oceni, da nimata pravnega interesa za predlog, pri tem pa se sklicujeta tudi na razloge pritožbenega sodišča iz prejšnjega pritožbenega postopka, češ da sta materialna udeleženca. Njun interes je, da je njuna nepremičnina neobremenjena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelja sicer utemeljeno poudarjata načeloma pravilno stališče, da sta z nakupom nepremičnine, po kateri naj bi potekala nujna pot, med postopkom zaradi njene določitve postala tim. materialna udeleženca, tem pa mora sodišče omogočiti, da se v postopek vključijo, v njem sodelujejo in branijo svoje interese. Zato sta tudi uspela s svojo pritožbo proti prvemu sklepu o zavrženju njunega predloga.

5. Do podatka, da sta lastnika sporne nepremičnine, je sodišče prve stopnje prišlo z vpogledom v zemljiško knjigo, zato se sedaj ne moreta uspešno sklicevati na to, da se je sodišče ponovno oprlo na podatke zemljiške knjige, ki pa izkazujejo dokončen neuspeh predlagateljev proti pritožnikoma glede vknjižbe sporne nujne poti po sklepu, ki sta ga dosegla v postopku proti J. P. Sklicevanje na subjektivne meje pravnomočnosti je zato ob odsotnosti zaznambe spora za določitev nujne poti (2. tč. 1. odst. 79. čl. Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1) neutemeljeno oziroma brezpredmetno, nerazumljiv pa je pritožbeni očitek o neupoštevanju efekta sosporniške intervencije.

6. S tem, ko je sodišče prve stopnje to pravnomočno odločitev zemljiške knjige upoštevalo in jo navedlo med razloge svoje odločitve, ni kršilo načela dispozitivnosti, ki sicer velja v pravdnem postopku, in se (zgolj) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

7. Prvostopenjsko sodišče pravilno opozarja na pravnomočno odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, zaradi katere sta pritožnika svoj interes na sodelovanju v nepravdnem postopku med predlagateljema tega nepravdnega postopka in njunim singularnim pravnim prednikom J. P. izgubila.

8. Prvostopenjsko sodišče tudi načela kontradiktornosti ni kršilo, saj v tem postopku za obnovo nepravdnega postopka sploh še ni bila vzpostavljena kontradiktorna obravnava, pač pa se je sodišče prve stopnje pri presojanju dopustnosti predloga (pravnega interesa za vloženo sredstvo) zgolj oprlo na podatke javne knjige, ki so dostopni tudi pritožnikoma.

9. Iz podatkov spisa je sicer očitno (predlog predlagateljev z dne 5. 3. 2012, ki pritožnikoma očitno še ni bil vročen), da bo sodišče prve stopnje izvedlo nov nepravdni postopek, kot to predlagata tudi predlagatelja, in sicer s pritožnikoma kot nasprotnima udeležencema, zato bi bilo smotrno in ekonomično, da se o tem čim preje seznani pritožnika.

10. Njuna pritožba pa je po povedanem neutemeljena in jo je bilo zato treba zavrniti (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), zaradi česar krijeta tudi svoje pritožbene stroške sama (1. odst. 154. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP).