25. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., pomorska agencija, d.o.o. Ž., na seji senata dne 25. aprila 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 120/2001 z dne 10. 5. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 785/96 z dne 28. 2. 2001 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Sodišče je v pravdnem postopku zavrnilo predlog pritožnika za obnovo postopka. Ugotovilo je, da bi pritožnik del dokazov, na katere opira predlog za obnovo postopka, lahko predložil že v teku prvega postopka, del dokazov pa sploh ni pravno relevanten. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je bil obsojen na plačilo vrednosti stvari, ki so izginile iz skladišča. Sodišča bi morala upoštevati, da so bili dokazi v času postopka v posesti drugega podjetja in da jih ni bilo mogoče dobiti, pač pa bi to morali storiti državni organi po uradni dolžnosti, na kar je tudi opozarjal ves čas postopka.

Plačilo naložene obveznosti naj bi ogrozilo obstoj pritožnika.

Zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave, pravice do pravnega sredstva po 26. členu Ustave, pravice do povračila škode po 26. členu Ustave in načela pravičnosti.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano odločbo skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ni naloga in pristojnost Ustavnega sodišča, da preizkuša, ali so dejanske ugotovitve sodišč pravilne in ali so pravna stališča, na katerih temelji izpodbijana sodna odločba, v skladu z zakonom, pač pa zgolj zagotoviti, da sodišča ne bodo sprejela kakšnih pravnih stališč oziroma z razlago dala zakonu takšne vsebine, ki je nezdružljiva s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Takšnih kršitev pa v izpodbijanem sklepu ni. Za presojo pravilnosti dokazne ocene sodišč glede vprašanja, ali bi pritožnik sporne dokaze lahko predložil že v teku prvega postopka, Ustavno sodišče, kot je obrazloženo zgoraj, ni pristojno. Ni v nasprotju s kakšno ustavno pravico ali temeljno svoboščino, da sodišče ni upoštevalo argumenta pritožnika, da so bile listine pri tretji osebi; zgolj okoliščina, da gre za listine, ki se ne nahajajo pri stranki, pač pa pri tretji osebi, ne more pomeniti, da teh dokazov v prvem postopku ni bilo mogoče predlagati. V zavrnitvi predloga za obnovo postopka je sodišče izčrpno in razumno obrazložilo, zakaj ravnanja pritožnika, ki določenih dokazov predhodno ni predlagal, ni mogoče šteti za opravičljive razloge. Nenazadnje že iz navedbe samega pritožnika v ustavni pritožbi, da je že v času prejšnjega postopka opozarjal na te dokaze, izhaja, da očitno ne gre za dokaze, ki tedaj ne bi bili znani. Vprašanje, ali je sodišče v prvem postopku ravnalo prav, ko naj ne bi opravilo procesnih dejanj, ki naj bi jih tedaj predlagal pritožnik, pa ne more biti predmet presoje predloga za obnovo postopka (in ustavne pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka). Za kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave (ki je poseben izraz splošne pravice do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave) ne gre. Ne more tudi iti za kršitev pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave, pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave ali pravice do povračila škode po 26. členu Ustave, saj problematika, na katero se sklicuje pritožnik, s temi pravicami ni v zvezi. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

3.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude