Jedro

V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ustno dopolnila izvedensko mnenje na naroku na prvostopenjskem sodišču, ob prisotnosti obdolženčevega zagovornika, obširno je odgovorila na vsa postavljena vprašanja zagovornika in na podlagi strokovnih argumentov vztrajala pri že podanem zaključku, da je bila v času storitve prekrška ohranjena obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost obvladovanja svojega ravnanja pa je bila bistveno zmanjšana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v znesku 255,00 EUR v roku 30 dni od prejema te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo, izdano v skrajšanem postopku, PR 384/2020, z dne 30. 12. 2020, obdolženega A.A. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) in mu je zanj izreklo glavno sankcijo globo v višini 1.200,00 EUR, v katero je vštelo čas pridržanja v znesku 20,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk, naložilo pa mu je tudi dolžnost plačila sodne takse v višini 170,00 EUR in ostalih kasneje nastalih stroškov postopka o prekršku.

2. Zoper navedeno sodbo, izdano v skrajšanem postopku prvostopenjskega sodišča, je obdolženec po zagovorniku vložil ugovor, ki ga je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano sodbo, z dne 18. 11. 2021, zavrnilo in obdolženemu naložilo dolžnost plačila sodne takse v višini 60,00 EUR ter stroškov postopka iz prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki so nastali zaradi angažiranja izvedenke, v skupni višini 1.088,43 EUR.

3. Zoper slednjo sodbo prvostopenjskega sodišča se pravočasno po zagovorniku pritožuje obdolženec iz razlogov materialne kršitve določb ZP-1 iz 2. točke 156. člena ZP-1, zaradi relativne bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 ter zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja obdolžencu očitanega prekrška.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe ugotavlja, da pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je prvostopenjsko sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 zato, ker je zavrnilo dokazna predloga obrambe obdolženca po postavitvi novega izvedenca psihiatrične stroke ter zaslišanju lečeče zdravnice obdolženega izr. prof. dr. B.B., dr. med., kar je po mnenju pritožbe vplivalo oziroma je moglo vplivati na odločitev o odgovornosti storilca za storjeni prekršek. S predlaganima dokazoma je obramba želela dokazati, da obdolženec v času storitve očitanega mu prekrška ni bil prišteven.

6. Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, ki jih predlaga obdolženec oziroma njegova obramba, temveč le tiste, za katere sodišče samo oceni, da so za presojo v konkretnem primeru pravno relevantni. Je pa sodišče dolžno v primeru, ko predlaganega dokaza ne izvede, svojo odločitev o tem v razlogih sodbe obrazložiti in pojasniti, zakaj predlaganega dokaza ni izvedlo. Prvostopenjsko sodišče je v točki 21 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge, zakaj ni sledilo navedenima dokaznima predlogoma, povedalo je, da to ni potrebno, saj sprejema prepričljiv zaključek v postopku postavljene izvedenke asist. dr. C.C.., dr. med., spec. psihiatrije (v nadaljevanju izvedenka), da je obdolženi v času storitve prekrška zelo jasno vedel, kaj počne, torej, da je bila obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj ohranjena, sposobnost obvladovanja svojih ravnanj pa bistveno zmanjšana. Tudi pritožbeno sodišče razloge, ki jih prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem navaja v točki 21 obrazložitve izpodbijane sodbe, povzema, saj se z njimi strinja.

7. Prvostopenjsko sodišče je za razjasnitev vprašanja ali je bil obdolženec v času storitve očitanega mu prekrška prišteven, torej ali je ob storitvi protipravnega dejanja mogel razumeti pomen svojega dejanja oziroma ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi duševne motnje1 angažiralo izvedenko psihiatrične stroke, ki je podala psihiatrični izvid in mnenje, katerega bistven zaključek je, da je bila obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj ohranjena, sposobnost obvladovanja svojega ravnanja pa bistveno zmanjšana. V pripombah na podano izvedensko mnenje se zagovornik obdolženega s takšnim zaključkom izvedenke ni strinjal ter je predlagal dopolnitev izvedenskega mnenja z zaslišanjem izvedenke, ki naj odgovori na dodatno postavljena vprašanja oziroma naj izvedensko mnenje izdela izr. prof. dr. B.B., dr. med., zdravnica, ki je obdolženega dne 28. 12. 2020, dva dni po dogodku, sprejela na psihiatrično zdravljenje. V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ustno dopolnila izvedensko mnenje na naroku na prvostopenjskem sodišču, ob prisotnosti obdolženčevega zagovornika, obširno je odgovorila na vsa postavljena vprašanja zagovornika in na podlagi strokovnih argumentov vztrajala pri že podanem zaključku, da je bila v času storitve prekrška ohranjena obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost obvladovanja svojega ravnanja pa je bila bistveno zmanjšana.

8. Na tej podlagi tudi pritožbeno sodišče ne najde razloga po postavitvi novega izvedenca psihiatrične stroke2 oziroma za zaslišanje obdolženčeve lečeče zdravnice izr. prof. dr. B.B.., dr. med., o tem, v kakšnem stanju je bil obdolženec dva dni po dogodku ob sprejemu v psihiatrično ustanovo, zaradi dodatne razjasnitve vprašanja, ali je bil obdolženec v času storitve očitanega mu prekrška prišteven. V strokovnost že podanega izvedenskega mnenja in njegove ustne dopolnitve namreč tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, v postopku postavljena izvedenka pa je v podano izvedensko mnenje vključila podatke iz zdravstvene dokumentacije obdolženca o hospitalizaciji dne 28. 12. 2020 in ugotovitve dežurne zdravnice izr. prof. dr. B.B., dr. med., v zvezi s tem. V pritožbi uveljavljana relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 zato ni podana.

9. Zaradi zgoraj navedenih razlogov nadalje prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo materialne kršitve iz 2. točke 156. člena ZP-1, ker bi po mnenju pritožbe naj bile podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost obdolženca za prekršek. Izvedeni prvostopenjski dokazni postopek namreč izkazuje, da je bila prištevnost obdolženca v času storitve očitanega mu prekrška le bistveno zmanjšana, ne pa tudi izključena, saj je v postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke zaključila, da je bila kljub pri obdolžencu diagnosticirani paranoidni shizofreniji, duševnim in vedenjskim motnjam zaradi uživanja prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih substanc ter neopredeljene osebnostne motnje, v času storitve očitanega mu prekrška ohranjena obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost obvladovanja svojega ravnanja pa je bila bistveno zmanjšana.

10. Dejanski zaključek prvostopenjskega sodišča, da je obdolženi storil očitani mu prekršek na način, kot izhaja iz izreka sodbe, izdane v skrajšanem postopku sodišča prve stopnje, je zato pravilen tako v objektivnem, kot tudi v subjektivnem smislu, kjer se pritožbeno sodišče pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je obdolženi očitani mu prekršek storil s krivdno obliko eventualnega naklepa.

11. Prvostopenjsko sodišče je obdolženemu prav tako za storjeni prekršek na podlagi dvanajstega odstavka 107. člena ZPrCP izreklo ustrezno glavno sankcijo globo 1.200,00 EUR, kar je specialni minimum predpisane globe za ta prekršek in predpisano stransko sankcijo 18 kazenskih točk. Storilec prekrška, čigar zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje je ob storitvi prekrška bistveno zmanjšana, se sme sicer v skladu s tretjim odstavkom 29. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) kaznovati mileje, a gre za fakultativni izrek milejše sankcije globe, ki je pritožnik s pritožbo tudi ne uveljavlja.

12. Zaradi vsega navedenega, in ker pritožbeno sodišče tudi ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradno upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev v škodo obdolženca, je pritožbo pritožnika na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

13. Odločitev o naložitvi sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, temelji na določilih prvega odstavka 144. člena in prvega odstavka 147. člena ZP-1, znesek sodne takse 255,00 EUR pa je odmerjen na podlagi tar. št. 8407 taksne tarife v skladu z Zakonom o sodnih taksah.

1 Obdolženec ima po navedbah v zdravstveni kartoteki in navedbi v postopku postavljene izvedenke psihiatrične stroke izkazane tri duševne motnje: - paranoidna shizofrenija- odvisnost od nedovoljenih psihoaktivnih substanc s poudarkom na kokainu in THC- ter osebnostno motnjo. 2 V obravnavani zadevi za izvedenko tudi ne bi bilo mogoče postaviti izr. prof. dr. B.B.., dr. med., saj ne gre za z obravnavano zadevo nepovezano strokovno osebo, ker je bila obdolženčeva lečeča zdravnica.