Privolitev otroka za sodelovanje v raziskavi

Datum

19.02.2025

Številka

07120-1/2025/52

Kategorije

Privolitev, Statistika in raziskovanje, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 6. 2. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je potrebna privolitev staršev za otroka v primeru sodelovanja v raziskavi, katere namen je oceniti, kakšno je zdravstveno stanje prebivalcev, kako pogosto uporabljamo različne zdravstvene storitve in kakšen je naš življenjski slog, povezan z zdravjem. Raziskava bi potekala v obliki (1) spletne ankete in (2) terenskega anketiranja ter bi vključevala tudi splošne zdravstvene podatke. Zlasti vas zanima, pri kateri starosti lahko otrok sam privoli v anketiranje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba) in/ali 5. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pojasnjujemo še, da se lahko IP do konkretnih obdelav osebnih podatkov dokončno opredeljuje le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP lahko otrok z dopolnjenim 15. letom starosti samostojno privoli v sodelovanje pri raziskovalnem anketiranju na področju javnega zdravja, kar velja tako v primeru spletnega anketiranja kot v primeru anketiranja v živo na terenu.

Obrazložitev:

Splošna uredba ne določa splošne starostne meje za veljavno privolitev. V 8. členu določa le, da je, kadar se obdelava osebnih podatkov otroka izvaja v zvezi s storitvami informacijske družbe, starostna meja za privolitev 16 let. Toda pri tem je treba upoštevati:

-da se ta določba nanaša le na privolitev za »navadne« osebne podatke po (a) točki prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe in

-da države članice lahko določijo tudi nižjo starostno mejo, vendar ne nižjo od 13 let.

ZVOP-2 je prvem odstavku 8. člena, v skladu z zakonodajnim pooblastilom iz 8. člena Splošne uredbe, določil, da mora biti otrok star najmanj 15 let, da lahko veljavno privoli v uporabo storitev informacijske družbe, če ni upravljavec določil višje starosti. Storitev informacijske družbe je storitev, ki se običajno opravi odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamezno zahtevo prejemnika storitev (gl. 3. člen ZEPT). ZVOP-2 tega pogoja ni izrecno omejil le na »navadne« osebne podatke, zaradi česar velja tudi za privolitev po 9. členu Splošne uredbe (pravne podlage za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov).

Ker ZVOP-2 ni določil splošne oziroma univerzalne starostne meje za veljavno privolitev, se je po mnenju IP treba opreti na splošna pravila o delni poslovni sposobnosti starejših mladoletnikov (to so mladoletniki od 15. do 18. leta starosti) v obligacijski oziroma družinski zakonodaji. Ti lahko samostojno sklepajo pravne posle, če ni poseben zakon določil drugače (146. člen Družinskega zakonika). Izjema so pravni posli, ki bistveno vplivajo na otrokovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej (npr. če gre za pomembne finančne, socialne ali zdravstvene učinke za otoka ali če bi šlo za masovno obdelavo posebej intimnih podatkov) – v tem primeru je poleg privolitve mladoletnika potrebno dodatno dovoljenje staršev (ne privolitev namesto otroka).

Pri resnem raziskovalnem anketiranju na področju javnega zdravja načeloma ne gre za obdelavo, ki bi bistveno vplivala na otrokovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej, zato po mnenju IP, lahko otrok od dopolnjenega 15. leta starosti dalje samostojno in brez dovoljenja staršev privoli v obdelavo osebnih podatkov v okviru raziskovalnega anketiranja. To velja tako za spletno anketiranje kot tudi za osebno anketiranje v živo. Ker je starostna meja po ZVOP-2 in DZ enaka, ni pomembno, ali gre pri spletnem anketiranju za »storitev informacijske družbe«. Ker Splošna uredba v 9. členu, ZVOP-2, DZ, Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) ali kakšen drug zakon ne določajo posebnosti, če gre za privolitev za obdelavo zdravstvenih podatkov, po mnenju IP zgornje pravilo o starostni meji 15 let velja tudi za raziskovalno anketiranje, kjer bo prišlo do obdelave zdravstvenih podatkov oziroma podatkov o zdravju anketiranca. Za primerjavo, enaka ureditev velja tudi na področju zdravstva, kjer lahko pacient že s 15. letom starosti privoli v obdelavo zdravstvenih osebnih podatkov za zdravstveni ali nezdravstveni namen (gl. ZPacP).

Seveda lahko starejši mladoletnik v vsakem primeru oziroma brezpogojno in samostojno privoli v obdelavo osebnih podatkov, če je izjemoma že pred 18. letom pridobil popolno poslovno sposobnost.

Če bi šlo za popolnoma anonimizirano anketiranje, privolitev anketiranca ni potrebna.

Ker gre v vašem primeru tudi za obdelavo zdravstvenih podatkov in za udeležbo otrok, dodatno opozarjamo na potrebo po zagotovitvi tudi naslednjih pogojev za veljavno privolitev:

-ustrezno predhodno informiranje anketirancev o nameravani obdelavi osebnih podatkov (npr. konkretni namen, pooblaščena oseba, upravljavec in drugi udeleženci - skupni upravljavci, pogodbeni obdelovalci ali uporabniki, hramba podatkov, objava rezultatov, pravice anketiranca na področju varstva osebnih podatkov, vključno s pravico do preklica),

-ustrezna formulacija privolitvene izjave ter informacij o obdelavi (npr. izrecnost, specifičnost, granularnost ter »jedrnatost, preglednost, razumljivost in enostavna dostopnost ter jasnost in preprostost jezika«)

-zagotovitev pogojev za prostovoljnost privolitve (npr. odsotnost elementov neposredne ali posredne prisile).

To mnenje potrjuje tudi starejša mnenja IP glede starostne meje na tem področju, npr. št. 0712-1/2015/913 (26. 3. 2015), št. 07120-1/2020/666 (24. 12. 2020) in št. 07121-1/2022/1302 (28. 11. 2022) ter pojasnila na: https://www.ip-rs.si/?id=102.

Prijazen pozdrav,

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka