Jedro

Tudi o prodaji dolžnikovega premoženja - poslovnega deleža v d.o.o. - v stečajnem postopku, je treba obvestiti morebitne predkupne upravičence - ne glede na to, kakšen način prodaje je odredil stečajni senat. Pravilno obvestilo predkupnim upravičencem je obvestilo, s katerim so predkupni upravičenci obveščeni o pogojih ponudbe, po kateri bo prodano premoženje, ki je predmet predkupnega upravičenja, če ne bo nobeden od predkupnih upravičencev uveljavljal predkupnega upravičenja.

Če je rok za izpodbijanje prodaje poslovnega deleža zaradi nepravilnega obvestila (ali izostanka obvestila) predkupnih upravičencev potekel, vpisa spremembe družbenika v srg ni mogoče odkloniti, čeprav predlagatelj vpisa ni predložil listine iz 2. alinee 32. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklepi sodišč druge in prve stopnje razveljavijo ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo subjekta vpisa G. d.o.o. L. (kratko G.) in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 12.12.1997 o zavrnitvi ugovora G. proti predlogu predlagatelja I. d.o.o. L. (kratko I.) za vpis spremembe družbenika v zvezi s prodajo poslovnega deleža E. d.d. G. - v stečaju (kratko E.) v G. in sklep sodišča prve stopnje z dne 16.12.1997 o vpisu predlagatelja kot družbenika v G. Proti sklepu sodišča druge stopnje v zvezi s sklepoma sodišča prve stopnje vlaga Državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določil postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava in sicer 28. člena Zakona o sodnem registru (kratko: ZSR) in druge alinee 32. člena Uredbe o vpisih družb in drugih pravnih oseb v sodni register (kratko: uredba), oboje v materialnopravni in procesnopravni vsebini v zvezi s četrtim odstavkom 416. člena Zakona o gospodarskih družbah (kratko: ZGD) ter drugega in tretjega odstavka 149. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (kratko ZPPSL) ter predlaga razveljavitev vseh treh spodbijanih sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V odgovoru na tožilčevo zahtevo je predlagatelj I. predlagal zavrnitev zahteve, subjekt vpisa G. pa ugoditev zahtevi.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po določilu druge alinee 32. člena uredbe, izdane na podlagi tretjega odstavka 28. člena Zakona o sodnem registru, je treba predlogu za vpis spremembe družbenika priložiti poleg notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi deleža (prva alinea) tudi dokaz o obvestilu ostalih družbenikov - predkupnih upravičencev o nameravani prodaji in o pogojih prodaje (druga alinea). Zahteva navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določila postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, ker v spodbijanih sklepih ni razlogov o odločilnem dejstvu, ali listine, ki jih je I. kot predlagatelj priložil predlogu za vpis, pomenijo dokaz o obvestilu družbenikov kot predkupnih upravičencev o nameravani prodaji in o pogojih te prodaje ter dokaz o pozivu predkupnih upravičencev, da naj ponudniku sporočijo pripravljenost za nakup.

V obravnavani zadevi je nastopal kot prodajalec poslovnega deleža E., ki je v stečaju. Zato je treba upoštevati specialno določilo tretjega odstavka 149. člena ZPPSL, da se o prodaji dolžnikovega premoženja obvestijo tisti, ki imajo predkupno pravico. Ta določba se nanaša tudi na način prodaje z zbiranjem ponudb, na katerega je E. prodal svoj poslovni delež I. Po določilu alinee a) člena 16.1 Pogodbe o ustanovitvi G. d.o.o. L. imajo družbeniki predkupno pravico in mora zato prodajalec poslovnega deleža o nameravani prodaji hkrati s predložitvijo prodajne ponudbe obvestiti družbo, ta pa je dolžna o tem obvestiti družbenike. Taka ureditev je v skladu z določilom četrtega odstavka 416. člena ZGD. Zato ne drži izvajanje tožilčeve zahteve, da bi morali biti o prodaji poslovnega deleža osebno obveščeni vsi družbeniki.

Prodajalec E. je z dopisom z dne 12.9.1995 sporočil G., da mora, ker je v stečaju, prodati svoj poslovni delež in to za 11,707.511,00 SIT in da naj G. obvesti o tem vse družbenike, ki lahko izkoristijo svojo predkupno pravico v roku 30 dni. Z dopisom z dne 25.10.1995 je G. odgovoril, da noben družbenik ne uveljavlja predkupne pravice.

Omenjeni dve listini je I. priložil predlogu za vpis v sodni register. Sodišče prve stopnje ju je očitno štelo kot dokaz iz 2. alinee 32. člena uredbe. Ker ni bilo trditev, da to nista, mu ni bili treba posebej obrazlagati, zakaj ju šteje za takšen dokaz. Zato izostanek omenjenih razlogov ni bistevna kršitev določb postopka.

Zahteva za varstvo zakonitosti pa upravičeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava - četrtega odstavka 416. člena ZGD ter drugega in tretjega odstavka 149. člena ZPPSL. Zmotna uporaba omenjenih materialnopravnih določb ima za posledico tudi zmotno materialnopravno opredelitev listin, ki jih je I. priložil predlogu za vpis v sodni register, kot listin iz druge alinee 32. člena uredbe. Omenjeni dve listini namreč to nista.

Po tretjem odstavku 149. člena ZPPSL je treba tudi za primer prodaje dolžnikovega premoženja v stečajnem postopku obvestiti morebitne predkupne upravičence. Ta določba velja ne glede na to, kakšen način prodaje iz drugega odstavka 149. člena ZPPSL odredi stečajni senat. Kdaj in na kakšen način je treba obvestiti predkupne upravičence pa ne določa ZPPSL, ampak predpisi, na katerih temelji predkupno upravičenje. Pri tem je treba upoštevati posebnosti, ki jih zahteva okoliščina, da gre za prodajo v stečajnem postopku.

Družbeniki G. predkupnega upravičenja pri prodaji poslovnega deleža niso izključili. Zato bi moral E. upoštevati predkupno upravičenje drugih družbenikov (tretji odstavek 149. člena ZPPSL). Tega ni storil. Po določbi četrtega odstavka 416. člena ZGD imajo družbeniki v slučaju prodaje poslovnega deleža pod enakimi pogoji prednost pred drugimi osebami. Ker je stečajni senat odredil prodajo E. poslovnega deleža z zbiranjem ponudb, so bili znani pogoji prodaje šele po ugotovitvi, katera ponudba je najugodnejša. Zato bi bilo možno kot pravilno obvestilo predkupnim upravičencem opredeliti samo obvestilo, s katerim bi bili predkupni upravičenci obveščeni o pogojih ponudbe, po kateri bo prodano premoženje, ki je predmet predkupnega upravičenja, če ne bo nobeden od predkupnih upravičencev uveljavljal predkupnega upravičenja. Dopis stečajnega upravitelja E. z dne 12.9.1995 pa ni vseboval pogojev, po katerih bo poslovni delež E. v G. prodan na podlagi zbiranja ponudb, če ne bo noben predkupni upravičenec svojega upravičenja uveljavi. Jih tudi ni mogel, ker je bil poslan G. pred začetkom postopka za zbiranje ponudb.

Ker sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali materialnopravnih določb, ki urejajo uveljavljanje predkupnega upravičenja v stečaju, sta pravno zmotno presodili pomen dopisa stečajnega upravitelja G. z dne 12.9.1995 in odgovora G. nanj z dne 25.10.1995 kot dokaz iz druge alinee 32. člena uredbe. V posledici tega sta tudi nepravilno dovolili predlagani vpis v sodni register, ne da bi ugotovili, ali so vsi pogoji zanj (že) izpolnjeni. Pogodbo o prodaji poslovnega deleža E. v G. je (bilo) namreč možno, zaradi kršitve določb o predkupnem upravičenju, izpodbijati. Če je rok za izpodbijanje že potekel, predlaganega vpisa sicer ni mogoče odkloniti kljub temu, da ni mogoče predložiti dokaza iz druge alinee 32. člena uredbe. Podatkov o tem dejstvu pa v izpodbijanih odločbah ni. Zato je to sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa (drugi odstavek 408. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 395. člena ZPP). V nadaljnjem postopku bo sodišče zahtevalo od predlagatelja predložitev ustreznih dokazov za to, da so roki predkupnih upravičencev za izpodbijanje pogodbe o prodaji poslovnega deleža že potekli in da ni bila vložena nobena izpodbojna tožba. Na podlagi predloženih podatkov bo nato o predlogu ponovno odločilo.