Jedro

To, da komasacijski udeleženec vlaga zemljišča v komasacijski sklad sicer še ne pomeni, da bo zemljišča iz komasacijskega sklada pridobil na istem mestu, kot jih je imel prej, vendar pa morajo biti razlogi za razdelitev zemljišč pojasnjeni, predvsem pa utemeljeni s kriteriji, ki morajo biti vnaprej določeni in spoštovani za vse udeležence enako. Tega pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati in je zato ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, izpodbijana delna odločba Upravne enote Nova Gorica, št. 331-81/2023-37 z dne 7. 4. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Upravna enota Nova Gorica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je 7. 4. 2024 tožniku izdala delno odločbo, št. 331-81/2023-37 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju A., št. 331-2/2020-12 z dne 27. 1. 2020 (v nadaljevanju komasacijska odločba), ki je postala pravnomočna 29. 2. 2024, ugotovila, da je tožnik kot komasacijski udeleženec vložil v komasacijski sklad zemljišča z v izreku navedenimi parcelnimi številkami v skupni površini 29.650 m2, z vrednostjo cenilnih enot 1.317.508, ki se zmanjšajo zaradi povečanja površin poti (3,4 %) za 44.795 cenilnih enot, tako da znaša končna vrednost cenilnih enot 1.272.713 (1. točka izreka). Določila je, katera zemljišča se iz komasacijskega sklada dodelijo tožniku, z ugotovitvijo, da znaša skupna dodeljena površina zemljišč 28.971 m2 in da znaša dodeljena vrednost cenilnih enot 1.288.182, tako da znaša razlika vrednosti 15.469 cenilnih enot (2. točka izreka). Odločila je, da mora razliko 15.469 cenilnih enot v vrednosti 716,21 EUR tožnik plačati v roku 8 dni po prejemu odločbe (3. točka izreka). Nadalje je določila, da se grafični prikaz novo dodeljenih parcel z vpisanimi točkami katastra nepremičnin nahaja na koncu odločbe (4. točka izreka), ugotovila pa, da so bili v februarju 2024 vsi komasacijski udeleženci oziroma njihovi zastopniki v naravi seznanjeni z mejami novo dodeljenih zemljišč iz komasacijskega sklada ter da se šteje, da so s tem prevzeli začasno posest zemljišč, ki uživa posestno varstvo (5. točka izreka). Določila je še, da komasacijski udeleženci niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka, če ne obdelujejo v začasno posest dodeljenih zemljišč (6. točka izreka) ter da bo predlagala vpis novega stanja v zemljiško knjigo po pravnomočnosti odločbe, z vpisom pa bodo komasacijski udeleženci postali lastniki zemljišč (7. točka izreka). Upravna enota je še določila, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (8. točka izreka), da se posameznemu komasacijskemu udeležencu vroči odločba o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada tako, da se mu vroči le tisti del 1. do 4. točke izreka, ki se nanaša nanj (9. točka izreka) ter da komasacijski udeleženci niso dolžni plačati stroškov postopka komasacije (10. točka izreka).

2.V obrazložitvi svoje odločitve je prvostopenjski organ pojasnil, da je predlog za uvedbo komasacijskega postopka na območju k.o. ..., ki obsega kompleks A. dne 15. 1. 2020 vložila Mestna občina Nova Gorica. Ta je na terenu zbrala izjave lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti 75 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Za komasacijsko območje A., ki obsega skupno 19,7 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, je bila nato izdana odločba o uvedbi komasacijskega postopka, št. 331- 2/2020-12 z dne 27. 1. 2020, ki je postala pravnomočna 29. 2. 2020, prvostopenjski organ pa je na podlagi 57. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in drugega odstavka 6. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik) predlagal vpis uvedbe komasacijskega postopka v zemljiško knjigo in v zemljiški kataster.

3.Prvostopenjski organ v nadaljevanju pojasnjuje temeljna pravila izvedbe komasacijskega postopka s tem, da citira določbe 60., 60.a. in 61. člena ZKZ. Navaja, da je izvajalec komasacije, to je A., d.o.o. (v nadaljevanju izvajalec komasacije), na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka in mejne obravnave ugotovil obstoječe stanje katastra nepremičnin ter pripravil seznam lastnikov z navedbo parcelnih številk zemljišč, njihove površine in deleža lastništva. Temu je v letu 2023 sledilo preverjanje in usklajevanje zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov z dejanskim stanjem, obenem pa so se tudi zbirali predlogi komasacijskih udeležencev za novo razdelitev zemljišč, ki jo je pripravil izvajalec komasacije.

4.Prvostopenjski organ je v skladu s 63. členom ZKZ in 8. členom Pravilnika v času od 29. 8. 2023 do vključno 14. 9. 2023 pri Upravni enoti Nova Gorica in Mestni občini Nova Gorica s sklepom, št. 331-32/2023-1 z dne 28. 8. 2023, razgrnil elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja A., Sklep je bil razgrnjen tudi na e-oglasni deski. V času razgrnitve in v roku 8 dni po razgrnitvi so imeli komasacijski udeleženci možnost, da so na razgrnitev podali svoje pripombe. Te pripombe je podala tudi Mestna občina Nova Gorica, kot predlagateljica komasacije, in sicer naj se poti odmerijo v korist občine tako, da bo zagotovljen dostop vsem parcelam nove razdelitve, nadalje, naj se določene poti, ki so brezpredmetne, črtajo, določene, ki so bile izpuščene, pa dodajo v izmero in prenesejo na Mestno občino Nova Gorica. Tej pripombi je prvostopenjski organ ugodil, nato pa 22. 11. 2023 v skladu z 9. členom Pravilnika izdal sklep o potrditvi elaborata idejne zasnove ureditve zemljišč za komasacijsko območje A., št. 331-32/2023-4.

5.Prvostopenjski organ je v skladu s 63. členom ZKZ ter 12. in 14. členom Pravilnika v času od 29. 8. 2023 do vključno 14. 9. 2023 razgrnil tudi elaborat obstoječega stanja in elaborat vrednotenja zemljišč, vse na komasacijskem območju A. Slednjega je za izvajalca izdelala strokovno usposobljena oseba s pooblastilom za bonitiranje, pri tem pa določila dva vrednostna razreda - razred A s 46 cenilnimi enotami v protivrednosti 2,13 eur/m2 in razred B s 40 cenilnimi enotami v protivrednosti 1,86 eur/m2. Ker komasacijski udeleženci na elaborata niso imeli pripomb, je prvostopenjski organ dne 22. 11. 2023 izdal sklep o potrditvi elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju A., št. 331-33/2023-11 in sklep o potrditvi elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju A., št. 331-31/2023-5.

6.Prvostopenjski organ je v istem času (29. 8. 2023 do vključno 14. 9. 2023) razgrnil še elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju A., na katerega je eden od komasacijskih udeležencev podal ugovor, vse želje komasacijskih udeležencev, ki niso bili ugovori in so bile izražene na razgrnitvi predloga nove razdelitve, pa so bile upoštevane. Komasacijski udeleženec, ki je vložil ugovor, je bil vabljen na ustno obravnavo na terenu, prav tako pa tudi vsi komasacijski udeleženci, pri katerih bi zaradi morebitne ugoditve pripombam lahko prišlo do spremembe novo dodeljenih zemljišč.

7.Na idejno zasnovo razdelitve komasacijskih zemljišč je predlog za ukinitev določenih poti podal tudi tožnik. Njegovemu predlogu je bilo ugodeno. Drugih pripomb ali ugovorov v zakonitem roku v času razgrnitve elaboratov pa od njega prvostopenjski organ ni prejel.

8.Po tem, ko je prvostopenjski organ potrdil vse elaborate na komasacijskem območju A., je 26. 2. 2024 prejel tožnikov ugovor glede dodelitve zemljišč, ki so mu bila pokazana na terenu. Navajal je, da se pri novi razdelitvi ne strinja z dodelitvijo zemljišč A. A., prav tako tudi ne z določitvijo dostopne poti do zemljišč A. A. in Župnije B. Predlagal je, da se zemljišča, za katera je predvideno, da se dodelijo A. A., dodeli njemu, dostopna pot pa premakne na južno stran zemljišč.

9.Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je skupaj z izvajalcem geodetskih del že pred tem s tožnikom in A. A. iskal možne rešitve, ki bi ustrezale vsem. Tožnik in A. A. sta oba obdelovala zemljišča in tudi imela vrisane GERK-e v Registru kmetijskih gospodarstev - RKG na območju, ki jima je bilo dodeljeno pred koncem 80-ih let. Takrat je Kmetijska zadruga Vipava izvedla melioracijska dela, lastniki pa so si med seboj razdelili zemljišča in na njih vzpostavili trajne nasade, kar pa ni bilo urejeno v zemljiški knjigi. Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je v predlogu nove razdelitve zemljišč predvideno, da glede na dejansko uporabo zemljišč dobi vsak zemljišča, ki jih je uporabljal več kot 30 let.

10.Četudi je tožnik zamudil zakonski rok za vložitev ugovora na novo razdelitev komasacije A., se je predstavnik izvajalca s tožnikom dogovoril za terenski ogled z namenom uskladitve in iskanja rešitev, ki bodo najugodnejše in zakonsko izvedljive, vendar pa dogovor, tako kot večkrat pred tem, tudi 5. 3. 2024 ni bil dosežen. Prvostopenjski organ je zato odločil, da se tožniku na novo dodeli zemljišče, ki ga je obdeloval po dogovoru iz 80-ih let in na katerem je imel vpisane GERK-e v RKG. Nadalje pojasnjuje, da je bil predlog elaborata nove razdelitve zemljišč iz komasacijskega sklada za komasacijsko območje A. s spremembami in sprejetimi rešitvami potrjen z zapisnikom št. 331-81/2023-19 z dne 12. 2. 2024. Z zapisnikom so bili poleg tega sprejeti sklepi: da ponovna razgrnitev dopolnjenega elaborata ni potrebna, saj so bili vsi komasacijski udeleženci seznanjeni z zanje relevantnimi spremembami; sprejeta je bila vrednost zemljišča za A razred v višini 2,13 EUR/m2 oz. določena vrednost ene cenilne enote, ki je 0,0463 EUR; določeno je bilo tudi, da se poračunan znesek vplačila, ki je manjši od 5 EUR ne izvrši. Izvajalec komasacije je prenos mejnikov v naravo izvedel 21. 2. 2024, vsem komasacijskim udeležencem pa je bila dana možnost, da se seznanijo z mejami na novo dodeljenih zemljišč v naravi. Zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti, se je skupna vrednost vloženih zemljišč v komasacijski sklad zmanjšala za 3,4 %, za enak odstotek pa se je zato zmanjšala vrednost zemljišč, ki jih dobi posamezni komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada.

11.Prvostopenjski organ v nadaljevanju citira še določbo 70. člena ZKZ, ki med drugim določa, da mora biti najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdana odločba o novi razdelitvi ter pojasnjuje postopek komasacije, ki ga urejajo določbe ZKZ.

12.Tožnik je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložil pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 3313-43/2024-4 z dne 26. 6. 2024, zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve povzema vsebino tožnikove pritožbe in izpodbijane odločbe, ki se ji pridružuje in povzema njene ključne poudarke. Meni, da je prvostopenjski organ postopal v skladu z določbo 63. člena ZKZ, ko zaradi prekluzije ni upošteval tožnikovih pripomb oziroma predlogov, ki jih je prejel šele 26. 2. 2024. Glede materialnopravne zakonitosti izpodbijane odločbe pa drugostopenjski organ meni, da se tožnik neutemeljeno sklicuje na nakup zemljišč s parc. št. 1506/1 in 1506/2 (sedaj 1506/4 in 1506/6) k.o. ..., saj je ta zemljišča sporazumno prepustil v uporabo A. A., ta pa je tožniku prepustil v uporabo njegova (lastna) zemljišča s parc. št. 1514 in 1513 te k.o. Navaja, da je bil kriterij nove razdelitve v predlogu nove razdelitve zemljišč za vse komasacijske udeležence opredeljen enako, to je, da so zemljišča uporabljali vsaj 30 let. Tožnikova trditev, da bi morala uporaba oziroma kriterij nove razdelitve temeljiti na kasnejšem lastniškem stanju, je zato po presoji drugostopenjskega organa neutemeljena. Okoliščina, da posamezni komasacijski udeleženec kot lastnik vlaga v komasacijski sklad posamezna zemljišča, v komasacijskem postopku še ne pomeni, da mu bodo dodeljena ta ista zemljišča na istem mestu in so zato po oceni drugostopnega organa neutemeljene tudi tožnikove navedbe, da se je A. A. zavedal, da zemljišče ni njegovo oziroma da bi moral prvostopni organ pri novi razdelitvi upoštevati dejstvo, da je imel tožnik sporno zemljišče v zakupu. Kriterij pri novi razdelitvi zemljišč je bil v konkretnem komasacijskem postopku dalj časa trajajoča obdelava (uporaba) zemljišč za trajne nasade, saj zaradi izvedene agromelioracije lastniško stanje ni bilo urejeno. Zemljišča so si po izvedeni agromelioraciji lastniki razdelil med seboj in v skladu z njihovo dejansko uporabo tudi vrisali GERK-e. Po mnenju drugostopenjskega organa je taka razdelitev tudi zamenjava zemljišč med tožnikom in A. A. oziroma tožnikovo soglasje, da lahko A. A. uporablja zemljišči s parc. št. 1506/1 in 1506/2 k.o. ... Iz dokumentov konkretne zadeve tudi izhaja, da je pred novo razdelitvijo zemljišč prišlo do parcelacije teh parcel, pri čemer je bila približno polovica teh zemljišč v komasaciji dodeljena A. A., in sicer tista, ki jo je uporabljal, preostala približna polovica pa je ostala tožniku.

13.Glede tožnikovega poziva po dodatni jasni določitvi meje komasacijskega območja drugostopenjski organ odgovarja, da to ni predmet odločbe o novi razdelitvi zemljišč, pač pa predmet odločbe o uvedbi komasacijskega postopka. Predmet izpodbijane odločbe zato ne obsega pojasnil o tem, katera tožnikova zemljišča oziroma deli so ostali zunaj komasacijskega oboda in v kakšni površini. Glede njegove navedbe, da bo zaradi novih poti moral skrčiti del oljčnika za potrebe obračališča, pa drugostopenjski organ pojasnjuje, da komasacija ne pozna kategorije obračališča, pač pa zgolj dostop do zemljišč. Ta je za zemljišče, ki je bilo dodeljeno tožniku, zagotovljen iz severovzhodne in južne strani.

14.V zadevi ni sporno, da je tožnik iz komasacijskega sklada dobil skupno nekoliko manjše zemljišče, kot ga je vanj vložil (negativna razlika 2,3 %), vendar pa to ne pomeni kršitve 65. člena ZKZ glede na še dopustno 15 % površinsko razliko. Tožnik pa po mnenju tožene stranke spregleda, da je na ta račun dobil zemljišče večje vrednosti, kot ga je vložil in je za to razliko dolžan vplačati v komasacijski sklad. Zatrjevane zmanjšane funkcionalnosti zemljišč po presoji drugostopenjskega organa tožnik ni objektiviziral, še manj argumentiral s kogentnimi predpisi, medtem ko zatrjevane prikrajšanje vrednosti posameznih (odkupljenih) zemljišč ne more biti upoštevno, saj so predmet vrednotenja vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča. A. A. je v komasacijski sklad vložil skupno 3.545 m2 zemljišč (parceli št. 1513 in 1514), iz sklada pa dobil 3.451 m2 zemljišč, kar pomeni, da znaša negativna površinska razlika 2,6 %, torej je večja kot tožnikova. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožnik še navajal, da je dodeljeno zemljišče pogojevalo umeščanje novih poti, vendar pa je iz grafičnega dela elaborata nove razdelitve zemljišč razvidno, da nova pot ni namenjena le dostopu do dodeljenega zemljišča, pač pa tudi dostopu do dodeljenih zemljišč po izkazih št. 4 in 24.

15.Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo v upravnem sporu, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov, sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

16.Tožnik navaja, da je izpodbijana odločba napačna iz številnih razlogov, ki jih je uveljavljal v postopku. Lokacija in obseg zemljišč, ki so mu bila dodeljena v komasacijskem postopku, nista primerna. A. A. je bila namreč v postopku dodeljena zemlja, ki bi jo moral prejeti tožnik, prvostopenjski organ pa je tudi umestil določene nove poti prav zaradi A. A. in so za tožnika obremenjujoče. Prvostopenjski organ je nepravilno in nezakonito določil vložek v komasacijski sklad, saj je kot začetno stanje upošteval stanje rabe zemljišč in se pri tem skliceval na vrisane GERK-e, vpisane v register kmetijskih gospodarstev. Dejanska raba naj bi temeljila na razdelitvi območja v 80-letih prejšnjega stoletja, pri tem pa je prvostopenjski organ spregledal dejstvo, da območja, ki ga je uporabljal A. A. in je imel na njem vpisan GERK, A. A. ni uporabljal zaradi razdelitve območja v 80-letih, temveč s soglasjem tožnika in njegovega pravnega prednika B. B., ki sta bila najemnika zemljišč v lasti C. C. oziroma prej njene pravne prednice Č. Č. To zemljišče je tožnik od C. C. kupil, saj mu je bilo zagotovljeno, da ga bo prejel v komasacijskem postopku, s čimer je seznanil tudi A. A. Kljub temu je bilo to zemljišče nezakonito dodeljeno A. A., tožnik pa zemljišča, če bi vedel, da bo temu tako, ne bi pred tem kupoval. Z vsem tem je bil seznanjen tudi prvostopenjski organ. Tožniku je bilo znano, da C. C. ni želela podati soglasja za komasacijo, zaradi česar komasacijski postopek ni stekel, nato pa so tožnika in njegovega očeta prepričali, da je zemljišče kupil, misleč, da bo v komasacijskem postopku pripadlo njemu. To sta mu zagotavljala tako prvostopenjski organ kot tudi A. A., vendar pa je prvostopenjski organ nato odločil drugače, s tem pa je tožnika dobesedno prinesel okrog in ga oškodoval. Ravnanje prvostopenjskega organa je nezakonito in celo nično.

17.Tožnik trdi, da je odločitev prvostopenjskega organa materialnopravno napačna, saj bi moral upoštevati zemljišča, ki jih je A. A. imel v lasti, ne pa da je upošteval zemljišča, ki jih je uporabljal kot najemnik, bila pa so v lasti tožnika. Kriterij delitve mora biti lastninska pravica, ne pa najemna pogodba. Če pa je prvostopenjski organ kot kriterij za razdelitev upošteval razdelitev območja v 80-letih prejšnjega stoletja, bi moral upoštevati, da je A. A. lastnik parc. št. 1514 in 1513, obe k.o. ... in ni bil lastnik zemljišč, ki jih je prejel iz komasacijskega sklada. Prvostopenjski organ je tako očitno napačno ugotovil dejansko stanje.

18.Tožnik navaja, da je A. A. v komasacijskem postopku prejel bistveno boljše zemljišče, kot ga je imel v lasti prej (z novo oznako 12), in sicer tisto, ki ga je uporabljal kot najemnik, tožnik pa je prejel bistveno slabše zemljišče od predhodnega (z novo oznako 10). Po tožnikovem mnenju je zato izpodbijana odločba nezakonita, saj noben zakon ne določa takšne razdelitve v postopku komasacije. Namen komasacije ni v tem, da se nekoga okoristi, drugega pa oškoduje. A. A., tožnik in prvostopenjski organ so se zavedali razlike v kvaliteti zemljišč, zato je A. A. tudi podpisal dogovor, da tožniku odstopa 500 m2, izjavo pa je kasneje enostransko umaknil. Če je bil dvostranski dogovor med tožnikom in A. A. ob sopodpisu organa sklenjen, od takšnega dogovora A. A. ne more enostransko odstopiti, niti prvostopenjski organ takšnega enostranskega odstopa ne bi smel sprejeti in ga upoštevati. S sprejetjem A. A. odstopa je prvostopenjski organ tožnika oškodoval, nezakonito privilegiral A. A. in postopek vodil pristransko, zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita. To, da bi tožnik v skladu z dogovorom prejel 500 m2 zemljišča, bi bilo edino pravilno, če je A. A. dobil najboljšo tožnikovo zemljo. Prvostopenjski organ pa je postopal nezakonito in materialnopravno zmotno, saj postopka ni vodil v skladu s sklenjenim dogovorom.

19.Prvostopni organ je po tožnikovem mnenju tudi spregledal, da je bila obstoječa pot na komasacijskem območju normalno v uporabi in zato ni bilo nobene potrebe, da se z izpodbijano odločbo umeščajo nove poti, s katerimi se uničuje tožnikov oljčnik ter se onemogoča poravnavo tožnikovega terena. Odločitev o vzpostavitvi novih poti je zgrešena in materialnopravno zmotna, razlogov za to pa prvostopenjski organ ni obrazložil, niti iz odločb ni razvidno, zakaj je tako odločil. Na komasacijskem območju je treba zagotoviti dovolj poti, da se zagotovi funkcionalnost zemljišč in dostop do vseh področij in da se omogoči optimalna uporaba zemljišč. Ni pa v interesu lastnikov komasiranih zemljišč, da se obseg poti povečuje brez dejanske potrebe. Prvostopenjski organ je s svojo odločitvijo posegel v lastništvo zemljišč tako, da je poti prerazporedil in s tem sam ustvaril potrebo po novih poteh. A. A. je imel pred komasacijo do južnih in vzhodnih parcel dostop po obstoječi poti, cerkveno zemljišče pa je imelo pot proti severu, ki so jo uporabljali vsi. Zaradi umeščanja novih poti je bilo znatno poseženo v pravice tožnika, saj je nova pot umeščena ob njegov oljčnik tako, da veje oljk, ki rastejo vzdolž poti, že posegajo ali pa bodo čez pol leta (glede na običajno rast oljk) posegale v pot in bodo uporabniki poti lahko od tožnika zahtevali njihovo odstranitev. To pa pomeni, da bo moral tožnik obrezati zdrave veje oljk zgolj zaradi vzpostavitve nove nepotrebne poti, s čimer bo oškodovan za nasad oljk, ki jih bo moral zgolj zaradi vzpostavitve poti požagati ali celo podreti. Tožniku torej zaradi izpodbijane odločbe nastaja škoda.

20.Tožnik navaja, da bi se v primeru, če bi prvostopenjski organ sledil njegovemu predlogu, lahko znatno zmanjšal obseg poti, in sicer bi lahko pot, ki poteka zahodno od parcele z oznako št. 4 in jugozahodno od parcele št. 24, ukinili, saj ločen dostop do parcele št. 12 ne bi bil več potreben, če bi bila ta v lasti tožnika, dostop do parcele št. 24 pa bi se zagotovil iz severne strani. Takšna odločitev bi bistveno povečala funkcionalnost območja in zmanjšala obseg poti, ki ne koristijo opravljanju kmetijske dejavnosti in jih mora biti čim manj.

21.Tožnik nadalje meni, da bi bilo treba spremeniti tudi mejo s sosedom D. D. Meja v izpodbijani odločbi namreč ni ustrezna.

22.Uradne osebe, ki so vodile postopek na prvi stopnji, so po tožnikovih trditvah zavajale njega in njegovega očeta (pravnega prednika) in niso postopale skladno z veljavno zakonodajo. Tožniku in njegovemu očetu so dajale pojasnila, ki niso bila resnična. Med postopkom je bilo npr. rečeno, da bo prvostopenjski organ izjavo tožnika na javni razgrnitvi upošteval, medtem ko iz pisne odločbe izhaja, da je ni upošteval, ker ni imel pooblastila. S tem so uradne osebe povzročile, da ni pravočasno v pisni obliki podal vseh svojih izjav, pri odločanju pa so se postavile na stran A. A. ter pristransko, krivično in nezakonito ravnale v njegovo korist. Izpodbijana odločba je izrazito v korist A. A., ki je dobil najboljše zemljišče, ki pa bi moralo pripasti tožniku, saj ga je kupil. Prvostopenjski organ tožnika tudi ni obvestil, da je A. A. enostransko odstopil od dogovora, da bo tožniku prepustil 500 m2 zemljišča, kar kaže na pristranskost organa. Tega odstopa prvostopenjski organ ne bi smel sam sprejeti za veljavnega, saj posega v tožnikove pravice, vendar pa tožnika ni niti vprašal, ali se s tem strinja. Ker gre za večstranski dogovor, ni materialnopravno pravilno, da je organ prve stopnje enostransko ravnanje A. A. upošteval, saj je večstranske dogovore mogoče spreminjati zgolj s soglasjem tistih strank, ki so dogovor sklenile. S tem je prvostopenjski organ tožnika prikrajšal za 500 m2 zemljišča in oškodoval njegovo kmetijo ter ji bistveno poslabšal pogoje za opravljanje kmetijske dejavnosti. Tožnik je preko očeta, ki ga je zastopal, večkrat izrazil svoje nestrinjanje z razdelitvijo, s tem pa je seznanil tudi E. E., F. F. in podžupana.

23.Tožnik se tudi ne strinja z območjem komasacije. Z vinsko trto je zasajeno cca. 20.000 m2, tožnik je kupil cca. 14.000 m2, v komasacijo pa ni bila vključena celotna površina, na kateri je zasajena vinska trta. Ni jasno, zakaj je prvostopenjski organ v komasacijsko območje zajel predvsem tožnikove nepremičnine, določenih zemljišč pa ne, niti mu tega ni nihče znal pojasniti med postopkom. Tožnik tudi nikoli ni podal pisnega soglasja za uvedbo komasacijskega postopka, prav tako tudi ne njegova pravna prednica C. C.

24.Prvostopenjski organ nadalje ni upošteval razlike v kakovosti parcel, o katerih je odločal. Pred komasacijo je imel tožnik kvalitetno zemljo, ki jo je kupil sam in jo poravnal. Po komasaciji mu je bilo z izpodbijano odločbo dodeljeno strmo zemljišče z "grivami", raven teren pa so dodelili A. A., kar je popolnoma nepošteno, nezakonito in neprimerno. Meni, da je nezakonito tudi to, da izpodbijani odločbi ni bila priložena skica, kot jo je na primer prejel Župnijski urad. Tožniku so ves čas postopka na prvi stopnji prikrivali resnico, ga zavajali in na koncu z izpodbijano odločbo oškodovali. Namen komasacijskega postopka ni dosežen, saj je tožnika postavil v bistveno slabši položaj kot pred komasacijo, kar ni zakonito. Tožnik in njegov pravni prednik sta že pred uvedbo komasacijskega postopka tekom let z odkupi in zakupi zemljišč dosegla, da so bila zemljišča skoncentrirana in optimizirana za obdelavo (vinska trta in oljčnik). Postopek komasacije, ki bi moral krepiti moč posameznega kmetijskega gospodarstva, pa je tožniku zmanjšal moč njegovega kmetijskega gospodarstva, saj mu je zmanjšal obseg kmetijskih zemljišč, naloženo mu je bilo doplačilo za zemljišča, čeprav menjave zemljišč ni želel in ji je ves čas postopka nasprotoval. Funkcionalnost njegovih zemljišč se je zmanjšala zaradi umestitve novih dostopnih poti, saj ne more izravnati terena. Zemljišča, ki so mu bila dodeljena, so slabša, kot jih je imel v lasti pred komasacijo, to pa zato, ker so bila njegova boljša zemljišča dodeljena A. A.

25.Tožnik skupaj s tožbo vlaga tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišču predlaga, da odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, ker bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda, kot jo je opisal v tožbi.

26.Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožnikove tožbene navedbe. Sklicuje se na obrazložitev izpodbijane in drugostopenjske odločbe, sodišču pa predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Navaja, da je nerazumljiva tožnikova navedba, da A. A. ni bil lastnik zemljišč, ki jih je prejel iz komasacijskega sklada, saj je taka okoliščina običajna in v postopku komasacije zakonita. Zemljišča so mu bila dodeljena na mestu, kjer jih je uporabljal po dogovoru s tožnikom oziroma njegovim pravnim prednikom. Tožnik tudi trdi, da naj bi bil oškodovan pri razdelitvi zemljišč, saj naj bi A. A. dobil bistveno boljše zemljišče v primerjavi z njim, vendar pa ZKZ kvalitete zemljišč ne primerja na tak način, kot je to storil tožnik, pač pa primerja vrednost vseh vloženih zemljišč posameznega komasacijskega udeleženca z vrednostjo vseh zemljišč, ki so mu dodeljena. Neutemeljen je tožnikov tožbeni ugovor, da prvostopenjski organ ni upošteval dogovora med njim in A. A. o odstopu 500 m2 zemljišča. ZKZ dogovorov komasacijskih udeležencev ne pozna, pač pa pozna zgolj njihove predloge in pripombe, ki jim lahko upravni organ ugodi ali pa ne ugodi. Trditve tožnika, da je je dogovor med njim in A. A. s podpisom potrdil tudi upravni organ, iz dogovora ni moč razbrati, pa tudi če bi temu bilo tako, bi bilo to nezakonito. Glede pridobitve zemljišč s parc. št. 1506/1 in 1506/2 k.o. ... pa se tožnik tudi sicer ne sklicuje niti na datum niti na način nakupa niti o tem ne prilaga nobenega listinskega dokaza.

27.Sodišče je 9. 10. 2024 v navzočnosti tožnika in njegove pooblaščenke ter ob odsotnosti tožene stranke opravilo javno glavno obravnavo, na kateri je izvedlo dokaze z vpogledom v listine upravnega spisa, dokazne predloge za zaslišanje tožnika in B. B. ter za vpogled v cenitveno poročilo o vrednosti kmetijskih zemljišč sodnega cenilca kmetijske stroke G. G. pa zavrnilo. Slednji dokazni predlog je sodišče zavrnilo zato, ker gre za tožbeno novoto. V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Cenitveno poročilo je bilo izdelano po tem, ko je že bila izdana drugostopenjska odločba, tožnik pa ni pojasnil, zakaj takega poročila ni pridobil že prej (in ga uveljavljal v postopku prvostopenjskega organa) niti ni zatrjeval, da ga pred tem ne bi mogel pridobiti. Glede dokaznih predlogov za zaslišanje tožnika in B. B. pa je sodišče ocenilo, da bi bila izvedba teh dokazov nepotrebna, saj je odločitev mogoče sprejeti na podlagi listin upravnega spisa, tožnik pa teh dokaznih predlogov tudi ni konkretiziral. Poleg tega gre za tožbeno novoto, saj tožnik izvedbe teh dokazov ni predlagal v upravnem postopku, niti ni zatrjeval, da tega ne bi mogel storiti.

28.Tožnik je na glavni obravnavi vztrajal pri svojih tožbenih ugovorih. Svoje navedbe iz tožbe je konkretiziral tako, da je navajal, da je bil ves čas v postopku korekten, da je pričakoval, da bodo tako delovali tudi drugi deležniki v postopku in upravni organi, da pa se je izkazalo, da so ga ti zavajali. Potek postopka mu ni bil znan, saj ni vešč niti geodetskih niti komasacijskih postopkov. V komasacijskem območju je največji posestnik, ki je svoja zemljišča zaokroževal z dodatnimi nakupi zemljišč v dobri veri, da mu bodo kupljena zemljišča v komasacijskem postopku tudi dodeljena. To so mu zagotavljale uradne osebe Mestne občine Nova Gorica in Upravne enote Nova Gorica. Izpostavlja dvojnost meril, ki jih je uporabila tožeča stranka - upoštevalo naj bi se posestno stanje iz 80. let, ko so se zemljišča razdelila. Takrat je zemljišča pridobila tudi Č. Č., od katere je kupil sporni zemljišči. Tožena stranka pa je nato v postopku merila za dodelitev zemljišč spremenila, saj je pri razdelitvi dodatno upoštevala še stanje trenutnih uporabnikov, torej GERK-e. Parcele, ki jih je kupil, je z njegovim soglasjem v času od 1991 do 2019 uporabljal A. A., ki je vedel, da so bile najprej v tožnikovem zakupu, nato pa je z nakupom postal njihov lastnik. Opazil je, da so iz skupnega komasacijskega območja odrezali posamezne dele zemljišč, jih dodelili vsem ostalim komasacijskim upravičencem, njemu pa so na koncu dodeli tisto, kar je ostalo. Na tožnika so se vršili pritiski, da mora biti postopek komasacije izpeljan hitro, saj da je to pogojeno z roki, vezanimi na sofinanciranje komasacije iz Evropske unije. Nekorektni so bili tudi pritiski v zvezi z umeščanjem poti.

K točki I izreka:

29.Tožba je utemeljena.

30.ZKZ v V. poglavju določa agrarne operacije na kmetijskih površinah (medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih), s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave (prvi odstavek 39. člena ZKZ). Komasacija, kot ena od agrarnih operacij, se uvede z namenom, da se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča in lahko zemljišča bolj gospodarno upravlja (prvi odstavek 55. člena ZKZ). Uvedbo komasacijskega postopka lahko pri upravni enoti predlagajo lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa komasacijski odbor, njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba ali lokalna skupnost, s tem da se morajo s komasacijo strinjati lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju (prvi do tretji odstavek 56. člena ZKZ). Komasacija se uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ), ki vodi postopek (59. člen ZKZ). V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: (-) elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju; (-) elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju; (-) idejna zasnova ureditve komasacijskega območja; in (-) elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Te elaborate izdela in operativna geodetska dela izvaja geodetska organizacija, ki ima pooblastilo za izvajanje geodetskih upravnih storitev, z delavci, ki imajo pooblastilo za vodenje upravnega postopka, izbere pa jo investitor (drugi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve, nakar se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Cilj komasacije je, da dobi komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče, do katerega mora biti zagotovljen dostop, medtem ko se ne smejo poslabšati dostopi do zemljišč izven komasacijskega območja (64. člen ZKZ). Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti, pri tem pa razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona, to je zmanjšanje površine zaradi izgradnje poti, melioracijskih jarkov, vetrobranskih pasov... - njihova skupna površina se upošteva pri dodelitvi zemljišč vsakemu komasacijskemu upravičencu sorazmerno z vloženim zemljiščem (prvi in tretji odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju vplačati razliko na podračun upravne enote, če pa dobi zemljišče manjše vrednosti, pa mu upravna enota izplača razliko v denarju (četrti odstavek 65. člena ZKZ). Po določbi 70. člena ZKZ mora upravna enota najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdati odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred tem mora pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru, in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi, ki jih morajo ti prevzeti v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi (sicer niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka), svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. V primeru velikega števila udeležencev se lahko posameznemu komasacijskemu udeležencu vroči le tisti del odločbe, ki se nanaša nanj (prvi odstavek 71. člena ZKZ).

31.Podrobnejše predpise o izvajanju komasacij izda minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za geodetske zadeve (76. člen ZKZ). Na tej podlagi je bil izdan Pravilnik, ki podrobneje ureja izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. Ta med drugim določa, kaj mora vsebovati elaborat razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (VII. poglavje Pravilnika). Po 16. členu Pravilnika se pri novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju uporabljajo zlasti naslednji kriteriji: komasacijskemu udeležencu se dodelijo zaokrožena zemljišča praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja - pri tem se upošteva zaokrožitev obdelovalnih zemljišč oziroma zemljišč za drugo rabo in da niso od njegovega bivališča v povprečju 30 % bolj oddaljena, kot so v povprečju oddaljena njegova zemljišča, vložena v komasacijski sklad; komasacijskemu udeležencu, ki vloži v komasacijski sklad samo eno parcelo oziroma parcele v enem posestnem kosu, na kateri sta dve ali več različnih katastrskih kultur, se dodeli zemljišče v enem kosu glede na glavno proizvodnjo na približno enaki oddaljenosti ali bližje njegovemu bivališču; kot zaokroženo zemljišče se šteje tudi zemljišče, ki ga loči pot ali jarek, če ima urejen neoviran dostop s kmetijsko mehanizacijo; na zemljiščih, na katerih je po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja predvideno namakanje, se pri oblikovanju novih parcel upoštevajo tehnični pogoji namakalnega sistema; komasacijskemu udeležencu se dodeli zemljišče, ki je po obliki čimbolj ustrezno za predvideno obdelavo; za neovirano vzdrževanje melioracijskih jarkov se v skladu z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja določijo poti oziroma vzdrževalni pasovi ob eni ali ob obeh brežinah v skladu s tehničnimi predpisi; gradbene parcele na komasacijskem območju se oblikujejo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov.

32.Med strankama ni sporno, da je prvostopenjski organ na podlagi predloga Mestne občine Nova Gorica z odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, št. 331-2/2020-12 z dne 27. 1. 2020, ki je postala pravnomočna 20. 2. 2020, uvedel komasacijski postopek na območju ..., konkretno za kompleks A. To območje je bilo v preteklosti v upravljanju Kmetijske zadruge Vipava, ki je na njem izvedla agromelioracijska dela. Pred koncem 80-ih let so si kompleks razdelili posamezni uporabniki in na zemljiščih vzpostaviti trajne nasade. Dejansko stanje uporabe in razpolaganja z zemljišči v zemljiški knjigi ni bilo urejeno. Ker je odločba o uvedbi komasacijskega postopka postala pravnomočna, s to odločbo pa je bilo določeno tudi območje (zemljišča), ki so bila zajeta v komasacijo in določen obod komasacijskega območja, sodišče ni upoštevalo tožnikovega tožbenega ugovora o nepravilnostih pri določitvi tega območja, do česar naj bi prišlo s tem, da so bile nekatere njegove parcele zajete v komasacijsko območje, druge pa ne ter da tudi ni jasno, zakaj so zemljišča nekaterih drugih lastnikov ostala zunaj tega območja. Predmet tega postopka je namreč izpodbijana odločba, s katero je bilo odločeno o novi razdelitvi zemljišč in ne (pravnomočna) določitev obsega območja komasacije, zato se sodišče do tega ugovora ni opredeljevalo. Iz enakega razloga se sodišče ni opredeljevalo do tožnikovega tožbenega ugovora, da bi bilo treba spremeniti mejo s sosedom D. D., saj da ta ni ustrezna. Tudi to vprašanje ni predmet izpodbijane odločbe (in s tem tudi ne tega sodnega postopka), pač pa gre za vprašanje, ki bi ga moral tožnik razreševati takrat, ko so mu bile pokazane nove parcelne meje dodeljenih zemljišč oziroma ga mora razreševati v drugih za to ustreznih civilnopravnih postopkih.

33.Sodišče ugotavlja, da med strankama tudi ni sporno, da so bili v komasacijskem postopku razgrnjeni elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja A., elaborat obstoječega stanja in elaborat vrednotenja zemljišč ter elaborat nove razdelitve. Po tem, ko je prvostopenjski organ potrdil vse elaborate, je 26. 2. 2024 prejel tožnikov ugovor glede dodelitve zemljišč, ki so mu bila pokazana na terenu, in to iz enakih razlogov, kot jih uveljavlja s tožbo. Četudi je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bil tožnikov ugovor prepozen, saj ni bil podan v roku osmih dni po izteku roka razgrnitve elaborata nove razdelitve (ta je bil razgrnjen v času od 29. 8. do vključno 14. 9. 2023), kot to določa četrti odstavek 63. člena ZKZ, ga je obravnaval po vsebini. Predstavnik izvajalca je s tožnikom 5. 3. 2024 tudi opravil terenski ogled z namenom uskladitve in iskanja rešitev, ki bodo najugodnejše in zakonsko izvedljive, vendar pa dogovor ni bil dosežen. Tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ sicer navedel, da je tožnik ugovor vložil prepozno, vendar pa je kljub temu njegove ugovorne razloge obravnaval vsebinsko in z vsebinskimi razlogi tudi utemeljil izpodbijano odločbo o razdelitvi zemljišč. Na enak način se je do (enakih) pritožbenih ugovorov tožnika opredelil tudi drugostopenjski organ.

34.Ključni tožnikov tožbeni ugovor je očitek toženi stranki, da je pri odločitvi o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju uporabljala različne kriterije, pa četudi je v izpodbijani odločbi kot ključni kriterij razdelitve navajala razdelitev zemljišč med lastniki v 80-ih letih (ko so ta zemljišča prevzeli od Kmetijske zadruge Vipava) oziroma njihovo vsaj 30 letno uporabo. Trdi namreč, da je tožena stranka spregledala dejstvo, da je zemljišča (konkretno zemljišči s parc. št. 1506/1 in 1506/2 (sedaj 1506/4 in 1506/6) k.o. ...) takrat na ta način pridobil tudi Č. Č., od katerega je zemljišča prevzel v zakup tožnikov pravni prednik (njegov oče) in jih nazadnje kupil od Č. Č. pravne naslednice C. C. To, da je bil tožnikov pravni prednik zakupnik spornih zemljišč, dokazuje zakupna pogodba, ki sta jo z Č. Č. sklenila 3. 5. 1991 in je v listinah upravnega spisa. V zadevi ni sporno, da je območje teh dveh zemljišč tožena stranka dodelila A. A., v obrazložitvi svoje odločitve pa pojasnila, da je tako ravnala zato, ker je imel A. A. te nepremičnine vpisane v svojih GERK-ih, uporabljal pa jih je v soglasju s tožnikom, oziroma njegovim pravnim prednikom.

35.Sodišče soglaša s toženo stranko, da okoliščina, da komasacijski udeleženec kot lastnik vlaga posamezna zemljišča v komasacijski sklad, še ne pomeni, da mu bodo z razdelitvijo zemljišč dodeljena ista zemljišča na istem mestu. Cilj komasacije je namreč razdelitev zemljišč tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča in lahko zemljišča bolj gospodarno uporablja (prvi odstavek 55. člena ZKZ). To ima lahko za posledico, da se komasacijskemu udeležencu dodelijo zemljišča tudi na drugi lokaciji in ne povsem ista zemljišča na isti lokaciji, ki jih je imel že prej. Podlaga za tako delitev pa morajo biti vnaprej določeni kriteriji, skladno s Pravilnikom in ciljem komasacije. Sodišče meni, da tožena stranka kriterijev za svojo odločitev, da območje zemljišč s parc. št. 1506/1 in 1506/2 k.o. ... dodeli A. A. in ne tožniku, ni obrazložila tako, da bi bilo mogoče njeno odločitev preveriti. Iz obrazložitve je namreč mogoče razbrati dvoje: da je tožena stranka kot ključni kriterij upoštevala vsaj 30 letno uporabo zemljišč za trajne nasade, da pa je v primeru A. A. upoštevala še dodatni kriterij, to je, da je imel sporni zemljišči vpisan v svoj GERK. Pri tem tožena stranka ni raziskala, koliko časa je imel A. A. ta zemljišča v uporabi in na kakšni podlagi (vsaj iz obrazložitve izpodbijane in drugostopenjske odločbe ter listin upravnega spisa, ki so bila predložena sodišču to ne izhaja), niti kakšno je bilo pogodbeno razmerje ali dogovor, ki ga je v zvezi s tem sklenil s tožnikom oziroma njegovim pravnim prednikom. Prav tako ni pojasnila, kaj je štela za relevantno uporabo zemljišč, kot podlago za sprejem odločitve - ali zgolj njihovo obdelavo in vpis zemljišč v GERK, ali pa tudi njihovo uporabo na način, da se ta prepustijo v obdelavo drugi osebi. Vprašanje ni zanemarljivo, saj zemljiškoknjižno stanje na komasacijskem območju zaradi agromelioracije v 80-ih letih ni bilo urejeno, udeleženec v komasacijskem postopku pa je le lastnik zemljišča (ali oseba, ki ima na zemljišču stvarne pravice ali kakšen drug na zakon oprt pravni interes - tretji dostavek 58. člena ZKZ). Povedano drugače - če nekdo zemljišče obdeluje po dogovoru z njegovim lastnikom (npr. z najemom, zakupom), mu to še ne daje pravice, da bi bil udeleženec v komasacijskem postopku glede tega zemljišča, saj ne gre za njegove stvarne pravice na zemljišču, njegov interes pa je lahko le dejanski in ne pravni. Do zaključkov tožene stranke se zato sodišče ne more opredeliti, ne da bi tožena stranka dopolnila dokazni postopek v opisani smeri, svojo odločitev pa obrazložila tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti (in se zato tudi ne more opredeliti do tožbenih ugovorov glede kvalitete zemljišč in umestitve poti). Dejstvo namreč je, da je pri dodelitvi spornih zemljišč A. A. poleg osnovnega kriterija (30 letna uporaba zemljišč) upoštevala še dodatni kriterij, to je vpis zemljišč v njegov GERK, ne da bi pojasnila razlogov za uporabo tega dodatnega kriterija (zgolj) v konkretnem primeru, še zlasti glede na dejstvo, da na spornih zemljiščih pred uvedbo komasacije A. A. ni bil lastnik niti na njih ni imel stvarne pravice, pač pa jih je zgolj uporabljal kot najemnik/zakupnik na podlagi pogodbenega razmerja ali dogovora s tožnikom oziroma njegovim pravnim prednikom (in jih kot najemnik tudi vpisal v svoj GERK). Kot je že bilo navedeno, to, da komasacijski udeleženec vlaga zemljišča v komasacijski sklad sicer še ne pomeni, da bo zemljišča iz komasacijskega sklada pridobil na istem mestu, kot jih je imel prej, vendar pa morajo biti razlogi za razdelitev zemljišč pojasnjeni, predvsem pa utemeljeni s kriteriji, ki morajo biti vnaprej določeni in spoštovani za vse udeležence enako. Tega pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati in je zato ni mogoče preizkusiti.

36.Odprto in neraziskano ostaja tudi vprašanje dogovora, ki sta ga sklenila tožnik in A. A. in s katerim je bilo dogovorjeno, da bo A. A. odstopil tožniku 500 m2 zemljišča na lokaciji parc. št. 1506/4 k.o. ... A. A. je kasneje od dogovora odstopil, kar je tožena stranka upoštevala, v odgovoru na tožbo pa pojasnila, da ZKZ ne pozna dogovorov med lastniki v komasacijskem postopku, pač pa pozna zgolj njihove predloge in pripombe, ki jim lahko upravni organ ugodi ali pa ne ugodi. Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da je dogovor med tožnikom in A. A. zapisala uradna oseba prvostopenjskega organa dne 29. 11. 2023 v obliki zapisnika. Zapisnik je opremljen s številko 331-81/2023, to je številko, pod katero se je pri prvostopenjskem organu vodil postopek komasacije, v uvodu zapisnika pa je navedeno, da je sestavljen v upravni zadevi nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju A. Pri sestavi zapisnika so bili navzoči uradna oseba prvostopenjskega organa, predstavnik izvajalca komasacije ter tožnik in A. A. kot komasacijska udeleženca. V zapisniku je bil zapisan prej naveden dogovor med A. A. in tožnikom, zapisano pa tudi, da se z dogovorom oba strinjata, kar potrjujeta s podpisi. Sledi zapis, da se sprememba nanaša le na komasacijska udeleženca, da zato ponovna razgrnitev spremenjenega predloga nove razdelitve ni potrebna ter da bodo spremembe upoštevane v odločbi nove razdelitve (glede na vsebino sodišče sklepa, da gre za pojasnilo uradne osebe). Zapisnik je bil vsem navzočim prebran in nanj niso imeli pripomb, vsi so ga tudi podpisali.

37.Glede na opisani zapisnik sodišče ne more soglašati s toženo stranko, da gre zgolj za dogovor med tožnikom in A. A. Dejstvo je, da se je dogovor zabeležil v zapisniku kot dejanje v postopku komasacije. Sklepati gre, da je to dejanje vodila uradna oseba prvostopenjskega organa, predvsem pa ni mogoče zaobiti njenega pojasnila v zapisniku, da se bodo med tožnikom in A. A. dogovorjene spremembe upoštevale v odločbi nove razdelitve. Zapisnik je bil sestavljen v skladu s pravili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP; glej 3. podpoglavje V. poglavja), kar pomeni, da je po določbi 80. člena tega zakona javna listina. Dne 24. 1. 2024 je bila v navzočnosti tožnikovega pooblaščenca B. B., A. A., predstavnika izvajalca komasacij ter uradne osebe opravljena obravnava pripomb na terenu, o čemer je uradna oseba sestavila uradni zaznamek. V njem je med drugim zapisala, da je dogovor med tožnikom in A. A. kasneje A. A. negiral, ker površina, ki bi jo dobil oziroma vrednost dobljenega zemljišča odstopa od zakonsko določenih procentov. Zapisala je še, da rešitve niso našli in da bo upravni organ zato odločil v skladu z veljavno zakonodajo ter komasacijskima udeležencema dodelil zemljišča na lokaciji, kot sta jih uporabljala do sedaj in z zakonsko določenimi procenti odstopanj med vloženimi in dodeljenimi zemljišči. Dne 12. 2. 2024 je bila zaradi potrditve elaborata nove razdelitve zemljišč (pri kateri je sodeloval in glasoval tudi A. A. kot član komasacijskega odbora) nato izvedena ustna obravnava ter ugotovljeno, da do dogovora med tožnikom in A. A. ni prišlo oziroma, da je bila skupna odločitev, da se postopa po zakonu in dodeli zemljišča na lokacijah, ki sta jih uporabljala do sedaj. Tako sestavljeni zapisnik odstopa od uradnega zaznamka uradne osebe, saj v uradnem zaznamku ni navedeno, da je šlo za skupno odločitev o razdelitvi zemljišč, pač pa da je uradna oseba ob ogledu dne 24. 1. 2024 vse navzoče seznanila, kako bo tožena stranka ravnala pri razdelitvi zemljišč. Zakaj je uradna oseba tožene stranke ob ogledu 24. 1. 2024 sestavila uradni zaznamek in zakaj ni sestavila zapisnika, sodišče ni moglo ugotoviti. Uradni zaznamek se namreč sestavlja ob uradnih zapažanjih in ugotovitvah, ustnih navodilih in sporočilih ter okoliščinah, ki se tičejo samo notranjega dela organa, o katerem se vodi postopek. V konkretnem primeru pa ni šlo za tovrstno opravilo, pač pa za obravnavo pripomb na terenu, ki je trajalo več ur in na katerem sta tožnik in A. A. podajala svoje zahteve in predloge (ni navedeno kakšne), uradna oseba pa je sprejela stališče, kakšna odločitev bo predlagana. Šlo je torej za dejanje v postopku, na katerem tudi temelji sporna odločitev in bi zato moralo biti pisano v obliki zapisnika, z možnostjo, da bi se stranke z njegovo vsebino seznanile, nanj podale morebitne pripombe in ga podpisale. Opisana nedoslednost sicer po presoji sodišča ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, je pa zaradi odstopanja med uradnim zaznamkom in zapisnikom ustne obravnave ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Prvostopenjski organ bi namreč moral, kolikor je sprejel A. A. odstop od dogovora, o tem seznaniti tožnika in mu dati možnost, da se o tem izjavi, zlasti zato, ker je bil ta odstop vsebinska podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Ravnanje v nasprotju s tem je kršitev pravil upravnega postopka (9. člen ZUP). Da bi bila taka možnost tožniku dana, iz listin upravnega spisa ne izhaja (tudi ne iz uradnega zaznamka). Svojo odločitev o razlogih, zaradi katerih je pri odločitvi odstopila od dogovora, ki sta ga sklenila tožnik in A. A. (ter za odločitev uporabila dodatni kriterij uporabe zemljišča in vpisa v GERK), bi morala tožena stranka v izpodbijani odločbi pojasniti in utemeljiti, še zlasti zato, ker med uradnim zaznamkom z dne 24. 1. 2024 in zapisnikom o ustni obravnavi z dne 12. 2. 2024 ni skladnosti, kar ustvarja dvom tako v potek postopka kot tudi v ugotovitve glede dejanskega stanja. Ker v izpodbijani odločbi teh pojasnil in utemeljitev ni, sodišče pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

38.Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je tožba utemeljena in je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti, nato pa v zadevi ponovno odločiti.

K točki II izreka

39.Tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače (prvi odstavek 32. člena ZUS-1); sodišče pa lahko izvršitev izpodbijanega akta na tožnikov predlog zadrži do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda (drugi odstavek 32. člena ZUS-1), ali začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek 32. člena ZUS-1).

40.Glede na opisano zakonsko ureditev je vložena tožba, o kateri še ni pravnomočno odločeno, predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe. Z začasno odredbo se namreč izvršitev izpodbijanega akta lahko zadrži (ali se začasno uredi stanje) le do pravnomočne sodne odločbe o tožbi. Ko je o tožbi pravnomočno odločeno, začasne odredbe ni več mogoče izdati. Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ta procesna predpostavka za odločanje o predlogu tožnika za izdajo začasne odredbe ni več podana, saj je sodišče s sodbo iz I. točke izreka (zoper katero po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena in je zato pravnomočna z dnem izdaje sodbe) pravnomočno odločilo o tožbi. Sodišče je zato tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1 ter ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena tega zakona zavrglo.

K točki III izreka

41.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeča stranka po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Te stroške je sodišče po določbi 3. člena Pravilnika odmerilo v pavšalnem znesku 469,70 EUR (385,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, toženo stranko pa je zastopala odvetniška družba, ki je zavezanka za DDV. Po Pravilniku določeni pavšalni znesek zajema vse stroške postopka v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne stroške, razen sodne takse, ki bo tožeči stranki povrnjena po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona). Odmerjene stroške mora tožena stranka tožeči stranki povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tako določenega paricijskega roka do plačila pa tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).