Jedro

Vlagatelj lahko po točki 7.5. Karierni načrt - 10 točk uveljavlja funkcije in vodilne vloge ter delovne izkušnje iz let 2013, 2014 in 2015. Te funkcije in vodilne vloge mora navesti na obrazcu Dosežki in karierni načrt do poteka roka za prijavo in zanje predložiti dokazila, opredeljena v nadaljevanju, sicer ne bodo upoštevane. Če uveljavlja več izkušenj, ki presegajo največje število možnih točk pod posamezno točko, se točkujejo le izkušnje do največjega števila točk. Ostalih izkušenj sklad ne bo preverjal (drugi odstavek točke 7.5. razpisa). V nadaljnjem besedilu omenjene točke je določeno, da se posebej točkujejo Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah (točka 7.5.1.) in posebej Relevantne delovne izkušnje (točka 7.5.2.), pri čemer se posamezne funkcije oziroma relevantne delovne izkušnje točkujejo z ozirom na stopnjo zahtevnosti oziroma njihovo trajanje s točkami v razponu od 0 do 5 točk, oziroma v razponu od 3 do 5 točk, s tem da so pri vsaki od omenjenih (pod)točk določeni še posebni kriteriji za točkovanje ter vsebina dokazil, ki jih je potrebno predložiti, če vlagatelj uveljavlja točke po teh merilih. Iz navedenega je po presoji sodišča dovolj jasno razvidno, da se vlagatelju oziroma prijavitelju na razpis po tej točki razpisa (7.5.) lahko dodeli skupno največ 10 točk. V zadostni meri je po presoji sodišča razvidno tudi najvišje število točk (5), ki jih je mogoče doseči po posameznem (pod)merilu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je kot organ prve stopnje v postopku Javnega razpisa štipendij Ad futura za študij v tujini za leto 2016 (v nadaljevanju Javni razpis) vlogi tožeče stranke za pridobitev štipendije za štiriletni doktorski študij po programu DCPsych in Counselling Psychology and Psychotherapy na New School of Psychotherapy and Counselling (Joint with Middlesex University), New School of Psychoterapy and Counselling, Existential Academy, 61-63 Fortune Green Road, London, Velika Britanija, delno ugodil, tako da bo tožnica prejemala štipendijo za življenjske stroške, ni pa ji ugodil v delu, kjer prosi za štipendijo za šolnino.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožnica pravočasno (13. 4. 2016) dala vlogo na Javni razpis pod točko B za pridobitev omenjene štipendije za doktorski študij. Ker vloga ni bila popolna, je bila pozvana k dopolnitvi. Tožnica je vlogo pravočasno in v celoti dopolnila in kot takšna (pravočasna in popolna) se je njena vloga uvrstila v nadaljnji postopek ugotavljanja razpisnih pogojev. Na podlagi predloženih listin in podatkov, pridobljenih uradoma, je bilo ugotovljeno, da tožnica izpolnjuje vse razpisne pogoje. Ker pa so pod točko B vlagatelji zaprosili za višja sredstva od razpisanih, je bilo nato v skladu z 8. točko Javnega razpisa potrebno vloge oceniti na podlagi meril, določenih v Javnem razpisu.

3. Tožnica je v postopku točkovanja prejela skupno 19 točk, in sicer po merilu 7.1. Uspeh 14 točk in po merilu 7.5. Karierni načrt 5 točk, od tega po (pod)merilu 5.1. Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah 0 točk ter po (pod)merilu 5.2. Relevantne delovne izkušnje 5 točk. V zvezi s točko 5.1. se v obrazložitvi navaja, da je tožnica po tem (pod)merilu uveljavljala funkcijo in vodilno vlogo za izvajanje programa terapija z umetnostjo pri C. iz Madrida, vendar pa uradnega dokazila, ki bi ga morala predložiti po določbah omenjene točke razpisa, to je potrdila odgovorne osebe A.A., do roka za dopolnitev, t.j. do 15. 9. 2016, ni predložila in zato sklad omenjene funkcije ni ocenjeval. V zvezi s točko 5.2. pa se navaja, da se ji dodeli 5 točk za delovne izkušnje v skupnem trajanju več kot 12 mesecev, in sicer za koordiniranje terapevtskih skupin za mlade imigrante in begunce pri organizaciji E. iz Pariza.

4. Po uporabi omenjenih razmejitvenih meril se je tožnica na prednostni seznam upravičencev do sredstev po tem Javnem razpisu uvrstila kot zadnja in ker sredstva ne zadoščajo za dodelitev celotne štipendije v zaprošeni višini oziroma v višini, ki je določena v 4. točki Javnega razpisa, se ji skladno z 8. točko razpisa sredstva dodelijo le do višine še razpoložljivih sredstev. Pri tem se sredstva najprej dodelijo za štipendijo za življenjske stroške, preostanek pa za šolnino, kar pomeni, da se tožnici od zaprošenih 89 107,71 EUR dodelijo sredstva v višini razpoložljivih 41 929,91 EUR za življenjske stroške, medtem ko do štipendije za šolnino ni upravičena in se v tem delu njeni vlogi ne ugodi.

5. Pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot organ druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno. V svojih razlogih v celoti pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi ugovori, ki se pretežno nanašajo na uporabo meril oziroma na točkovanje, pa povzema vsebino spornih meril iz razpisa ter ugotavlja, da je bila vloga tožnice pravilno ocenjena. Določbe Javnega razpisa po presoji organa druge stopnje niso zavajajoče in pomanjkljive. Najvišje število točk je za vsako merilo navedeno že v naslovu posamezne točke oziroma merila in tako iz razpisa jasno izhaja, da je pri merilu 7.5. Karierni načrt mogoče doseči 10 točk, v okviru te točke pa je tudi izrecno določeno, da se točkujejo le izkušnje do največjega števila točk, če vlagatelj uveljavlja več izkušenj, ki presegajo največje število možnih točk pod posamezno točko, ter da ostalih izkušenj sklad ne bo preverjal. S tem da vsaka od navedenih točk (7.5.1. in 7.5.2.) vsebuje tabelo, iz katere je razvidno najvišje možno število točk po posameznem merilu.

6. Tožnica je delo „Izvajanje programa terapija z umetnostjo“ v istem obdobju in pri isti organizaciji na obrazcu Dosežki in karierni načrt opredelila kot delovne izkušnje (v točki 7.5.2.) in kot vodilno vlogo (v točki 7.5.1.). Ker tožnica vlogi ni predložila zahtevanih dokazil, je bila z dopisom z dne 12. 7. 2016 pozvana k dopolnitvi vloge in hkrati opozorjena, da funkcij in vodilnih vlog, ki jih uveljavlja, ne more hkrati uveljavljati kot delovnih izkušenj. Na njeno prošnjo ji je bil rok za dopolnitev vloge podaljšan do 15. 9. 2016, nakar je bila ponovno in z istimi opozorili pozvana k dopolnitvi vloge, kljub temu pa zahtevanih dokazil ni predložila in ji zato tudi po presoji organa druge stopnje točk po merilu 7.5.1 ni bilo mogoče dodeliti. Glede delovnih izkušenj v Društvu za dušo pa pritožbeni organ ugotavlja, da jih je tožnica v obrazcu navedla pod točko 7.5.2 in da je bil zato sklad dolžan delo v tej organizaciji upoštevati pod omenjeno točko. Potrdilo B.B. iz organizacije Action Culturelle Alzheimer, ki ga je posredovala tožnica preko e-pošte, pa ne izpolnjuje zahtev iz točke 7.5.1 Javnega razpisa niti ni tožnica dela v tej organizaciji uveljavljala na obrazcu kot funkcijo ali vodilno vlogo. Glede na to, da je tožnica po merilu 7.5.2. že dosegla najvišje možno število točk, pa pritožbeni organ omenjenega potrdila tudi ni presojal z vidika te točke.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bila druga prošnja za ponovno podaljšanje roka za dopolnitev vloge pravočasna, pritožbeni organ ob sklicevanju na 99. člen ZUP ugotavlja, da je tožnica prošnjo posredovala dne 16. 9. 2016 ob 0.07 uri preko e-pošte in torej po poteku roka za dopolnitev vloge in da je bila zato njena vloga prepozna. Poudari še, da je bil tožnici rok za dopolnitev vloge pred tem že podaljšan, in sicer do 15. 9. 2016. Poleg tega je tožnica na dan 22. 9. 2016 sama sporočila organu prve stopnje, da potrdila predsednice organizacije C. še vedno ni prejela in da zato njena prošnja za podaljšanje roka verjetno ni več relevantna. Kar pomeni, da bi moral organ prve stopnje prošnjo tožnice za podaljšanje roka zavreči, ni pa bila zato, ker tega ni storil, prizadeta nobena tožničina pravica ali pravna korist, saj je tožnica lahko navedeno uveljavljala v pritožbi zoper odločbo. Navaja še, da potrdil, ki so bila predložena v pritožbenem postopku, ne more upoštevati, saj so bila predložena po poteku roka za dopolnitev vloge.

8. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka.

9. V tožbi ugovarja predvsem točkovanju oziroma dodeljenemu številu točk po merilu 7.5 oziroma (pod)merilih 7.5.1. in 7.5.2. Javnega razpisa. Navaja, da iz besedila Javnega razpisa ni jasno razvidno, da je največje število točk po posamezni podtočki 5 in ne 10 in da bi zato morala področna svetovalka tožnico posebej opozoriti na zahteve, na katere se sklicuje v odločbi. Poziv, da dopolni prijavnico z delovnimi izkušnjami je bil sicer nesmiseln, saj je tožnica že s prvim potrdilom, ki ga je oddala, dosegla največje možno število točk v okviru podtočke 7.5.2. Razen tega je bila področna svetovalka že seznanjena z delovno izkušnjo pri E., za katero je tožnica prejela 5 točk, ko je uveljavljala isto delovno izkušnjo in oddala identično potrdilo organizatorja pri predhodnem razpisu. Zato je bila tožnica prepričana, da je organ prve stopnje ne bi pozival k dopolnitvi prijavnice z delovnimi izkušnjami, če se le-te v prijavnici ne bi upoštevale. Predvsem pa bi morala svetovalka tožnico pozvati, ali bo delovne izkušnje pod točko 7.5.2. uveljavljala kot vodilno vlogo pod 7.5.1., saj bi v tem primeru tožnici morali priznati vsaj še 3 točke, o čemer naj se vpogleda predložene listine ter opravi zaslišanje in zaslišanje svetovalke D.D. 10. Tožnica nadalje poudarja, da je iz razpredelnice pri posameznem merilu, na katero se sklicuje tožena stranka, razvidno le, kako se vrednotijo točke, ne pa tudi dejstvo, da je možno doseči največ 5 točk pod posamezno podtočko. Določeno je, da lahko vlagatelj pridobi 10 točk v okviru Kariernega načrta, in da gre za funkcije in vodilne vloge ter delovne izkušnje iz let 2013, 2014 in 2015. 11. V zvezi z pozivom k dopolnitvi vloge z dne 12. 7. 2016 tožnica pojasni, da v času poziva še ni imela potrdila s strani organizacije C., ki jo je navedla kot delovno izkušnjo in kot vodilno vlogo, zato tudi še ni podala izjave. Je pa zato dne 1. 8. 2016 in torej pred potekom roka vložila prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev vloge do konca avgusta 2016, ki ji je bilo ugodeno in rok podaljšan do 15. 9. 2016. Da je prejela odgovor Sklada na prošnjo za podaljšanje roka, je trajalo več kot mesec dni (odgovor je prejela 3. 8. 2016), zato tožnica še do septembra ni vedela, kakšen bo izid njene prošnje in zato je 15. 9. 2016, na zadnji dan roka na Sklad naslovila vprašanje, ali lahko posreduje dokazilo o delovnih izkušnjah preko e-pošte. Istega dne je izjavo o delu tožnice v okviru organizacije Action Culturele Alzheimer posredovala B.B. preko e-pošte, tožnica pa je istega dne ponovno posredovala prošnjo za podaljšanje roka za dostavo potrdila o delu pri organizaciji C. do 22. 9. 2016. Iz priloženega e-sporočila z dne 15. 9. 2016 je razvidno, da ga je tožnica poslala 15. 9. 2017 ob 23:07 uri in je bila torej oddaja prošnje opravljena v roku, zato bi ji sklad prošnjo moral upoštevati, saj je navedla utemeljen razlog za podaljšanje roka. V zvezi s pozivi s strani organa prve stopnje pa tožnica poudarja še, da ni podala izjave glede tega, na kašen način naj se upošteva njeno delo pri omenjeni organizaciji, ker v tem času še ni imela zahtevanega potrdila. Predsednici omenjene organizacije A.A. je tožnica že 29. 3. 2016 poslala prošnjo, da ji napiše potrdilo o vodilni izkušnji, vendar je le-tega zaradi daljše odsotnosti omenjene gospe prejela šele 22. 9. 2016, kar dokazuje z njeno izjavo z dne 27. 12. 2016. Zamuda pri dopolnitvi vloge torej ni krivdna, rok iz 99. člena ZUP pa je procesni rok, ki ga je mogoče še enkrat podaljšati in zato bi bilo treba to dokazilo, iz katerega izhajajo opravičeni razlogi za zamudo, upoštevati pri odločanju.

12. Glede delovnih izkušenj v Društvu za dušo poudarja, da je že v preteklem letu uveljavljala izkušnjo pri organizaciji E. in da je zanjo dosegla največje možno število točk ter da je zato upravičeno sklepala, da je Sklad ne bo pozival k nadaljnjemu pridobivanju potrdil, če ne bi bilo z njimi možno pridobiti dodatnih točk, saj bi bili sicer vsi pozivi nesmiselni in bi pomenili zavajanje tožnice. Prav tako bi lahko izkušnjo v Društvu za dušo uveljavljala kot vodilno vlogo in v potrdilo vključila informacije, ki so bile zahtevane za vrednotenje izkušnje po tej točki (7.5.1.). Sicer pa je že iz predloženega potrdila (izdanega s strani F.F.) razvidno, da je tožnica opravljala vodilno vlogo in bi iz tega razloga ter zato, ker je tožnica delo pri Društvu uveljavljala pod točko 7.5. Karierni načrt, moral sklad te izkušnje upoštevati in tožnici dodeliti skupno 10 ali vsaj še dodatne 3 točke.

13. Prav tako je tožnica opravljala vodilno vlogo v društvu C., kot je razvidno iz potrdila te družbe in kar bi bilo treba upoštevati pri odločanju. Medtem ko je odgovor svetovalke G.G. zavajajoč in se zato predlaga njeno zaslišanje ter zaslišanje tožnice v zvezi z opravljenim svetovalnim delom in s komunikacijo s tožnico. Pri tem tožnica ponovno poudari, da je imela izkušnje, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot vodilno vlogo, pa tega ni uveljavljala, ker je menila, da je mogoče v okviru katerekoli podtočke pridobiti 10 točk, in da torej v končni fazi ni razlike, ali se izkušnja navede pod eno ali pod drugo podtočko.

14. Navaja še, da je bila med prijavljenimi kandidati edina, ki se je prijavila na doktorski študij ter da pridobijo tisti, ki se prijavijo na magistrski študij, že avtomatično več točk (10). Poleg tega je imela višje povprečje od ostalih prijaviteljev, pa tudi delovne izkušnje in vodilne vloge, ki bi ji morale prinesti več točk. Tako pa ji je do prejetja štipendije zmanjkala 1 točka, čeprav bi lahko uveljavljala vodilno vlogo in izpostavila relevantne informacije, ki bi ji prinesle dodatne točke, če bi vedela, da v okviru podtočke 7.5.2. ni mogoče pridobiti več kot 5 točk. Tožnica še navaja, da ni edina, ki je besedilo razpisa razumela na način, kot ga je opisala v tožbi, tožena stranka pa bi morala to upoštevati, saj nejasnost besedila razpisa ne more biti v škodo tožnici kot šibkejši stranki v postopku.

15. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih.

16. Tožba ni utemeljena.

17. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila vloga tožnice, s katero se je prijavila na Javni razpis pravočasna in popolna ter da je izpolnjevala razpisne pogoje. Sporen je način ocenjevanja njene vloge oziroma število doseženih točk, in sicer tistih, ki so ji bile dodeljene po merilu Karierni načrt iz točke 7.5. Javnega razpisa.

18. Vlagatelj lahko po tej točki, t.j. po točki 7.5. Karierni načrt - 10 točk uveljavlja funkcije in vodilne vloge ter delovne izkušnje iz let 2013, 2014 in 2015. Te funkcije in vodilne vloge mora navesti na obrazcu Dosežki in karierni načrt do poteka roka za prijavo in zanje predložiti dokazila, opredeljena v nadaljevanju, sicer ne bodo upoštevane (prvi odstavek omenjene točke razpisa). Če vlagatelj uveljavlja več izkušenj, ki presegajo največje število možnih točk pod posamezno točko, se točkujejo le izkušnje do največjega števila točk. Ostalih izkušenj sklad ne bo preverjal (drugi odstavek točke 7.5. razpisa). V nadaljnjem besedilu omenjene točke je določeno, da se posebej točkujejo Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah (točka 7.5.1.) in posebej Relevantne delovne izkušnje (točka 7.5.2.), pri čemer se posamezne funkcije oziroma relevantne delovne izkušnje točkujejo z ozirom na stopnjo zahtevnosti oziroma njihovo trajanje s točkami v razponu od 0 do 5 točk (pri funkcijah in vodilnih vlogah), oziroma v razponu od 3 do 5 točk (pri izkušnjah, s tem da so pri vsaki od omenjenih (pod)točk določeni še posebni kriteriji za točkovanje ter vsebina dokazil, ki jih je potrebno predložiti, če vlagatelj uveljavlja točke po teh merilih.

19. Iz navedenega je po presoji sodišča dovolj jasno razvidno, da se vlagatelju oziroma prijavitelju na razpis po tej točki razpisa (7.5.) lahko dodeli skupno največ 10 točk. V zadostni meri je po presoji sodišča razvidno tudi najvišje število točk (5), ki jih je mogoče doseči po posameznem (pod)merilu in ki hkrati, z ozirom na citirani drugi odstavek, pomeni tudi zgornjo mejo, do katere je še možno opraviti točkovanje funkcij oziroma vodilnih vlog ter delovnih izkušenj, ki jih vlagatelj uveljavlja v svoji vlogi. Zato ima po presoji sodišča prav tožena stranka in zato sodišče ne more slediti tožbenim ugovorom, po katerih je mogoče doseči najvišje število točk (10) tudi s točkovanjem po zgolj enem od (pod)meril iz omenjene točke razpisa, v konkretnem primeru s točkovanjem relevantnih delovnih izkušenj iz (pod)točke 7.5.2. razpisa.

20. Najvišje možno število točk iz navedene (pod)točke razpisa je tožnica nedvomno dosegla in so bile tudi upoštevane pri odločanju. Kot je razvidno iz kontrolnega lista, jih je dosegla že na podlagi delovnih izkušenj, ki jih je pridobila pri organizaciji C. in ki so bile točkovane z največ možnimi točkami (5). Glede na to in glede na pravno stališče, navedeno v prejšnjem odstavku sodbe, so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na preostale delovne izkušnje, ki jih (kot neupravičeno neupoštevane) tožnica zatrjuje in dokazuje v tožbi in pred tem že v pritožbi, za odločitev nebistveni in jih sodišču zato ni potrebno presojati. Kot neutemeljene pa sodišče zavrača tudi tožbene očitke o zavajanju tožnice s tem, ko se jo je (po njenem mnenju nepotrebno) pozivalo k predložitvi dokazil o delovnih izkušnjah. Pozivi so bili namreč potrebni in ustrezni tako z ozirom na način točkovanja in kot tudi glede na vsebino tožničine vloge, v kateri je uveljavljala delovne izkušnje iz različnih naslovov, ni pa predložila predpisanih dokazil in jo je bilo torej treba k predložitvi le-teh in s tem k dopolnitvi vloge v skladu z 11. točko razpisa izrecno pozvati. Potrebno pa je bilo tudi, da predloži potrdilo organizacije C., saj je bilo pred tem predloženo in točkovano v drugem in ne v obravnavanem razpisnem postopku.

21. V zvezi z ugovori, ki se nanašajo na doseganje točk iz (pod)točke 7.5.1. razpisa, pa iz spisov sledi, da je tožnica v svoji vlogi uveljavljala funkcije in vodilne vloge le iz naslova sodelovanja v organizaciji C. iz Madrida. Ker mora po že citiranem prvem odstavku točke 7.5. razpisa te funkcije in vodilne vloge, ki jih uveljavlja po tej točki razpisa, vlagatelj navesti v svoji vlogi in na predpisanem obrazcu do poteka roka za prijavo, je pristojni organ ravnal pravilno, ko je pri odločanju kot uveljavljano funkcijo oziroma vodilno vlogo upošteval le tisto, kar je tožnica navedla v obrazcu in ne tudi njenih kasnejših zatrjevanj o sodelovanju in delovanju (npr. v Društvu za dušo), ki naj bi po vsebini pomenilo opravljanje funkcij oziroma vodilne vloge, in kar je tožnica sicer uveljavljala kot relevantne delovne izkušnje iz točke 7.5.2. razpisa. In ker je tožnica omenjeno sodelovanje v organizaciji C. navedla tako kot vodilno vlogo iz točke 7.5.1. in obenem kot delovno izkušnjo iz točke 7.5.2. razpisa, je pristojni organ tožnico utemeljeno pozval, da izjavi, katera opredelitev je prava. Kot sledi iz podatkov, ki so v spisih, se tožnica na poziv ni odzvala. Iz spisov tudi sledi, da v vlogi ni predložila predpisanih dokazil in da dokazil tudi do izteka (podaljšanega) roka za dopolnitev vloge v tej zvezi ni predložila. Za ponovno podaljšanje roka za dopolnitev vloge pa je zaprosila potem, ko je rok že iztekel in na način, ki ni bil v skladu z 11. točko razpisa, zato je pravilno odločeno, da dokazila, ki ga je predložila šele skupaj s pritožbo, pristojni organ pri odločanju ni upošteval in tožnici ni priznal točk iz točke 7.5.1 razpisa.

22. Sodišče je zato sledilo odločitvi tožene stranke kot pravilni in skladni s predpisi, medtem ko je tožbene ugovore na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in s tem tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

23. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

24. Ker dejansko stanje v tistem, kar je bistveno za odločitev, med strankama ni sporno, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.