Jedro

Direktor javnega zavoda, ki opravlja tipične poslovno vodstvene in zastopniške naloge, nima statusa uradne osebe. Javni zavod, opravlja javno službo in samo opravljanje javne službe ne pomeni izvajanja javnih pooblastil, ampak zgolj opravljanje dejavnosti, ki zadovoljuje splošne potrebe, zaradi česar za njih velja poseben javno pravni režim. Zato tudi samo dejstvo, da je javni zavod javna služba in da so ga ustanovile občine, katere dajejo soglasje k imenovanju direktorja, ne pomeni, da je s tem direktor zavoda pridobil tudi lastnost uradne osebe.

Izrek

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Senat Okrožnega sodišča v ... je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo za preiskavo okrožnega državnega tožilstva zoper obd. J.F., zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po tretjem odst. 261. čl. Kazenskega zakonika.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona po 1. tč. 372. čl. Zakona o kazenskem postopku ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep tako spremeni, da zoper obdolženko uvede preiskavo v smeri očitanega ji kaznivega dejanja.

Pritožba ni utemeljena.

Pri presoji izpodbijanega sklepa ter pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da obd. J.F. kot direktorica javnega zavoda D., nima statusa uradne osebe, zaradi česar je tudi pravilno zavrnilo zahtevo za preiskavo.

Neutemeljeno se sklicuje pritožnik na 9. čl. Zakona o ... dejavnosti, ki določa, da so lekarne javni zavodi in na 23. čl. Zakona o zavodih, v katerem je določeno, da zavodi opravljajo javno službo. Ti dve določili še ne pomenita, da ima direktor javnega zavoda status uradne osebe, ki opravlja določene uradne dolžnosti na podlagi pooblastil, kateri ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi. Samo opravljanje javne službe ne pomeni izvajanja javnih pooblastil, ampak zgolj opravljanje dejavnosti, ki zadovoljujejo splošne potrebe, zaradi česar za njih velja poseben javno pravni režim. Javno pooblastilo namreč pomeni prenos (samo na podlagi zakona) predvsem oblastnih funkcij države oziroma lokalnih skupnosti. Prenos pooblastil pa ni možen samo na osebe javnega prava, kamor sodijo tudi D., ampak tudi na osebe zasebnega prava.

Sodišče prve stopnje pa se pri presoji in ugotovitvi, da direktor javnega zavoda ni uradna oseba, pravilno tudi opira na 31. člen Zakona o zavodih in 12. člen Zakona o ... dejavnosti, ki opredeljujeta direktorja kot poslovodni organ zavoda. Tako direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, ga predstavlja in zastopa, poleg tega pa je odgovoren tudi za zakonitost njegovega dela. Odgovoren pa je tudi za strokovnost dela, v kolikor ni z zakonom ali ustanovitvenim aktom glede na naravo dejavnosti in obsega dela predvideno, da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni. V 32. čl. Zakona o zavodih pa je določeno, da direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj, razen če ni z zakonom ali ustanovitvenim aktom za to pooblaščen svet zavoda.

Zakon ... dejavnosti, kot specialnejši predpis, pa v zvezi s tem v 12. čl. določa, da direktorja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Naloge direktorja zavoda so podrobneje določene v 11. in 20. čl. Statuta javnega zavoda D. Poleg predstavljanja in zastopanja v okviru pooblastil, ki jih ima zavod v pravnem prometu, je to predvsem tudi organiziranje, vodenje dela in poslovanja zavoda, odgovornost za zakonitost dela zavoda, vodenje strokovnega sveta, vršenje strokovnega nadzora in dajanje inštrukcij, predlaganje poslovnih odločitev za uresničevanje planov in sodelovanje pri pripravi strokovnih planov, razporejanje strokovnih delavcev in skrb za organizacijo dela. Vse te naloge in funkcije, pa ne predstavljajo opravljanje določenih uradnih dolžnosti na podlagi pooblastil, katere daje zakon, ali na podlagi zakona izdani predpisi (3. tč. drugega odst. 126. čl. KZ). Iz pristojnosti in nalog direktorja D. izhaja, da ta opravlja tipično vodstveno poslovne in zastopniške naloge, ki jih ni mogoče opredeliti kot uradne dolžnosti ali celo naloge oblastne narave. To, da jih izvaja v subjektu javnega prava, ki se delno financira iz javnih sredstev in da, kot navaja pritožnik, odreja obračune in izplačila mesečnih plač delavcev zavoda, tudi na podlagi predpisov, ki urejajo obračune in izplačila, ne predstavlja izvajanje uradnih dolžnosti, ampak sodi v okvir opravljanja poslovodnih funkcij. Citirana zakonska določila, ki se nanašajo tako na javni zavod kot na naloge direktorja v javnem zavodu, ne dajejo podlage za sklep, da gre za uradno osebo, ki opravlja uradna opravila ali dolžnosti na podlagi pooblastil, katere ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi. Zato tudi samo dejstvo, da je javni zavod javna služba in da so ga ustanovile občine, katere dajejo tudi soglasje k imenovanju direktorja ne pomeni, da s tem direktor zavoda pridobi tudi lastnost uradne osebe.

Sodišče prve stopnje tako v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da J.F. kot direktorica javnega zavoda D., nima lastnosti uradne osebe, zaradi česar je zahtevo za preiskavo utemeljeno zavrnil. Glede na navedeno, pritožba okrožnega državnega tožilca ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče skladno z določbo tretjega odst. 403. čl. Zakona o kazenskem postopku zavrnilo.