Jedro

Pri obeh postopkih (tako pri tistem po 41. členu ZIZ kot pri tistem po 41.a členu ZIZ) pa velja določba prvega odstavka 61. člena ZIZ, kjer je predpisano, da znaša v meničnih (in čekovnih) sporih rok za ugovor tri dni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik mora v osmih dneh povrniti upniku tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 894,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od devetega dne).

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovor dolžnika zavrže. 2. Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da se ne strinja s stališčem, da je treba v konkretnem primeru upoštevati tridnevni ugovorni rok. Iz upnikovega predloga za izvršbo je namreč razvidno, da naj bi podlago za izdajo izpodbijanega sklepa predstavljala verodostojna listina s kataloško oznako št. 2, to je menica, ki jo je upnik označil kot menica brez protesta z menično izjavo z dne 19.9.2022. Dolžnik je pravna oseba, katere zastopnik je A. A., ki ni državljan Republike Slovenije in ne razume slovenskega jezika. Dolžnik je nadalje izrecno pojasnil, da se omenjeni direktor ne spomni, da bi podpisal in upniku izročil kakršnokoli menico. Ker navedena verodostojna listina sklepu o izvršbi tudi ni bila predložena, je bil dolžnik primoran zanikati, da bi podpisal in izdal menico upniku. Ker menica v korist upnika s strani dolžnika ni bila izdana, upnik pa je v tem postopku tudi še ni predložil, nikakor ne gre za menični spor, temveč za klasičen predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Upnik v konkretnem primeru ni izbral postopka po 41.a členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), čeprav gre za dve gospodarski družbi, kjer veljajo pravila o gospodarskem sporu. V tem postopku bi bil upnik dolžan predložiti original menico, dolžnik pa bi se o njej lahko izjasnil že v ugovoru. Ker upnik tega postopka ni izbral, temveč je vložil predlog na podlagi navadne verodostojne listine, v konkretnem primeru ne gre za menični spor. Velja osem dnevni rok za ugovor.

3. Upnik je po svojem pooblaščencu podal obrazložen odgovor na pritožbo in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba dolžnika ni utemeljena.

5. ZIZ je uredil izvršbo za izterjavo denarnih terjatev na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 23. člena ZIZ). Verodostojna listina v smislu tega zakona je tudi menica (drugi odstavek 23. člena ZIZ). Izvršba na podlagi menice se torej vodi po pravilih, ki veljajo za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po prvem odstavku 41. člena ZIZ se predlog na podlagi verodostojne listine vloži v elektronski obliki, pri čemer se v predlogu navede le verodostojna listina, ki ni priložena.

6. Člen 41.a ZIZ pa dovoljuje izvršbo na podlagi priložene menice, kjer se zahteva, da se predlogu priloži menica v izvirniku v fizični obliki. Gre za primer, v katerem je podlaga za izvršbo menica (upnik mora menico v fizični obliki priložiti predlogu za izvršbo) in bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi veljala pravila postopka v gospodarskih sporih (481. do 484. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ta postopek lahko upnik uporabi le tedaj, če v primeru ugovora veljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.

7. Poleg tega se predlog po 41.a členu ZIZ loči od predloga po 41. členu ZIZ tudi po tem, da se postopek vodi pred okrajnim sodiščem, ki bi bilo po pravilih o krajevni pristojnosti pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Ključnega pomena pri postopku izvršbe na podlagi 41.a člena ZIZ pa je, da izvršilno sodišče sklep o izvršbi takoj pošlje tudi banki, ki takoj po prejemu sklepa (torej pred pravnomočnostjo) zarubi dolžnikova denarna sredstva. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (41. člen ZIZ) pa se sklep o izvršbi najprej vroči le upniku in dolžniku, banki pa se vroči v izvršitev šele po pravnomočnosti.

8. Pri obeh postopkih (tako pri tistem po 41. členu ZIZ kot pri tistem po 41.a členu ZIZ) pa velja določba prvega odstavka 61. člena ZIZ, kjer je predpisano, da znaša v meničnih (in čekovnih) sporih rok za ugovor tri dni. Prav tako velja v obeh postopkih določba iz četrtega odstavka 61. člena ZIZ, po kateri je v postopkih zoper dolžnike (menične zavezance na podlagi menice) dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu, pri čemer pa sodna praksa pri izvršbi na podlagi menice kot verodostojne listine (ker menica ni priložena predlogu) dopušča dolžniku vse ugovorne razloge.

9. Poleg tega je tudi v informacijskem sistemu e-sodstvo upoštevan tridnevni rok za ugovor, saj ta sistem v primeru izbire verodostojne listine pod kataloško oznako 2 (torej v primeru izbire menice kot verodostojne listine v postopku po 41. členu ZIZ) sam določi tridnevni rok za ugovor zoper sklep o izvršbi, na kar upravičeno opozarja upnik v odgovoru na pritožbo.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi z dne 5.4.2023 dolžniku naložilo, da v roku tri dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjevanega zneska, navedenega v predlogu za izvršbo. Prav tako je sodišče prve stopnje v tem sklepu odločilo, da lahko dolžnik zoper ta sklep o izvršbi vloži pisni ugovor v treh dneh od dneva vročitve sklepa o izvršbi.

11. Po oceni pritožbenega sodišča se zaradi teh razlogov ni mogoče pridružiti pravnemu stališču dolžnika, da v primeru izvršbe na podlagi menice kot verodostojne listine (41. člen ZIZ) ne gre za menični spor, temveč gre za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, kjer naj bi veljal osemdnevni ugovorni rok.

12. Nobenega dvoma ni (tega ne prereka niti dolžnik v konkretni pritožbi), da je dolžnik v konkretnem primeru zamudil tridnevni ugovorni rok, zato je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika pravilno zavrglo, ker je bil prepozen (336. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Iz tega razlogov (pritožbeni razlogi, ki jih mora upoštevati pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako nisi bili zaznani) je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Dolžnik mora upniku povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v skupnem znesku 894,50 EUR s pp (za odgovor na pritožbo 1200 odvetniških točk, 22 odvetniških točk za materialne stroške in 22 % DDV).