Jedro

Kljub temu, da razpis ne predpisuje, da pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih pomeni delovne izkušnje, pridobljene na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, sta tako tožena stranka v izbirnem postopku kot sodišče prve stopnje v okviru sodne presoje izpolnjevanja razpisnih pogojev utemeljeno štela (in predpostavljala), da je izbrani kandidat po pogodbi o zaposlitvi za to vodstveno delovno mesto opravljal vodstvena dela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi na odpravo sklepa o imenovanju direktorja z dne 12. 3. 2021 in obvestila o (ne)izbiri z dne 12. 3. 2021 ter na vrnitev zadeve v ponovni postopek za izbiro direktorja tožene stranke s povrnitvijo stroškov postopka. Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v znesku 1.596,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik se zoper navedeno sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Ker zakonodaja ne opredeljuje vodilnega ali vodstvenega dela, meni, da je treba razlago tega pojma iskati širše. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati 74. člen ZDR-1, ki opredeljuje vodilne delavce, ki opravljajo vodilna dela. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v zvezi s prvo pogodbo o zaposlitvi izbranega kandidata sprejelo nasprotno stališče kot glede druge pogodbe o zaposlitvi. Glede prve pogodbe je le pavšalno zaključilo, da je izbrani kandidat glede na opis delovnih zadolžitev v 2. členu opravljal vodstveno delo, pri tem pa ni pojasnilo, katera od delovnih nalog naj bi vključevala takšno vodstveno delo. Primerjava med prvo in tretjo pogodbo o zaposlitvi izbranega kandidata pokaže bistveno razliko med delovnimi nalogami, čeprav gre za enak naziv delovnega mesta vodje oddelka. Po tretji pogodbi o zaposlitvi je namreč izbrani kandidat imel dodatne odgovornosti in posebna pooblastila, ki jih prva pogodba o zaposlitvi ne vsebuje. Glede druge pogodbe o zaposlitvi pa je stališče sodišča prve stopnje ravno obratno, in sicer da je pomembna narava dela, ne naziv delovnega mesta. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi izbrani kandidat vodil področje ekonomike kmetijstva na A. Potrdilo, da je od 1. 1. 2011 do 30. 11. 2011 nudil strokovno pomoč na področju ekonomike kmetijstva, kar naj bi zajemalo usmerjanje in vodenje dela na terenu ter vodenje projektov, se z uporabo besede „vodenje“ trudi prikazati, da je izbrani kandidat opravljal vodilno ali vodstveno delo po pogojih razpisa. Sklicuje se na svojo izpoved, v kateri je pojasnil, kakšne delovne naloge je takrat opravljal izbrani kandidat ter da ni bil sklicatelj sestankov. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni pojasnilo, kakšne projekte in kakšno delo na terenu naj bi konkretno vodil izbrani kandidat. Tožnik je izpovedal, da izbrani kandidat dodatnega projektnega dela ni opravljal, temveč je opravljal zastavljeni program dela namesto odsotne delavke. Nudil je strokovno pomoč, vodenje in koordinacijo dela na področju ekonomike kmetijstva, ni pa vodil tega področja. Nadomeščal je delavko v času daljše bolniške odsotnosti, ki je opravljala delovno mesto svetovalke, ne vodje oddelka. Vodstvenega dodatka izbrani kandidat ni prejemal, kar kaže, da vodilnega ali vodstvenega dela ni opravljal. Nasprotno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je prejemal dodatek za povečan obseg dela, kar pa ni upoštevno, saj to kaže samo na morebitno dodatno obremenitev izbranega kandidata. Izbrani kandidat ni opravljal takšnega dela, ki bi nudilo upoštevne izkušnje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbi tožnika, predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik uveljavlja sodno varstvo kot neizbrani kandidat za direktorja zavoda (tožene stranke) na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o zavodih (ZZ; Ur. l. RS, št. 12/91 s spremembami). Meni, da izbrani kandidat ni izpolnjeval pogoja najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, ker se lahko vodilna ali vodstvena dela opravljajo le na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je v zadevi bistveno, da je pogoj v razpisu (A2) jasno določen, tj. da mora imeti kandidat za direktorja deset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih ali vodstvenih delih in ne na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih. Tako kot je pogoj zapisan, dejansko ni vezan na delovna mesta, posebej tudi ne na vodstvena ali vodilna. Gre za delovne izkušnje na kateremkoli delovnem mestu, na katerem si je kandidat pridobil ustrezne izkušnje z opravljanjem dela, ki ima vodilno ali vodstveno naravo. Zato upoštevanje določbe 74. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami) ni na mestu, kar je v 12. točki izpodbijane sodbe pojasnilo že sodišče prve stopnje.

8. Delovne izkušnje na vodilnih ali vodstvenih delih je izbrani kandidat B. B. izkazoval s tem, da je bil pri toženi stranki po pogodbah o zaposlitvi vodja oddelka C. (na delovnem mestu vodja oddelka I), s funkcijo vršilca dolžnosti direktorja tožene stranke ter s potrdilom, da je A. (A.) nudil strokovno pomoč na področju ekonomike kmetijstva, ki je zajemala usmerjanje in vodenje dela na terenu ter vodenje projektov s tega področja.

9. Pritožba zaključku sodišča prve stopnje, da je izbrani kandidat po prvi pogodbi o zaposlitvi (od 1. 2. 2009 do 25. 7. 2010) opravljal vodstveno delo, neutemeljeno nasprotuje z navajanjem, da ni pojasnilo, katere delovne zadolžitve iz 2. člena te pogodbe o zaposlitvi vključujejo vodstveno delo. Tarifni del Kolektivne pogodbe za kmetijsko dejavnost (Ur. l. RS, št. 60/08 s spremembami), na katerega se sklicuje tudi pogodba o zaposlitvi, v 15. členu določa, da delovno mesto vodja oddelka, za katerega je imel sklenjeno prvo pogodbo o zaposlitvi, sodi med vodstvena delovna mesta. Kljub temu, da razpis sicer ne predpisuje, da pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih pomeni delovne izkušnje, pridobljene na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, sta tako tožena stranka v izbirnem postopku kot sodišče prve stopnje v okviru sodne presoje izpolnjevanja razpisnih pogojev utemeljeno štela (in predpostavljala), da je izbrani kandidat po pogodbi o zaposlitvi za to vodstveno delovno mesto opravljal vodstvena dela. Pritožbeno primerjanje opisa del in nalog iz prve pogodbe o zaposlitvi z opisom iz tretje pogodbe o zaposlitvi zaključka sodišča prve stopnje o opravljanju vodstvenega dela ne omaje. Glede na to, da sta bili pogodbi o zaposlitvi sklenjeni za enako delovno mesto po Kolektivni pogodbi za kmetijsko dejavnost, tj. vodja oddelka I s šifro ..., ni odločilnega pomena, da je v tretji pogodbi o zaposlitvi opis del in nalog zajemal dodatno navedene odgovornosti in posebna pooblastila.

10. V zvezi s pritožbenim očitkom, da je v izpodbijani sodbi glede prve pogodbe o zaposlitvi zavzeto nasprotno stališče kot glede druge pogodbe o zaposlitvi, pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče prve stopnje ni presojalo dela, ki ga je izbrani kandidat opravljal na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu svetovalec specialist II za ekonomiko in obratoslovje1 (od 26. 7. 2010 do 7. 12. 2017), temveč delo, katerega je opravljal v obdobju od 1. 1. 2011 do 30. 11. 2011 v skladu z Dogovorom o nudenju strokovne pomoči na področju ekonomike kmetijstva št. ... z dne 10. 1. 2011 (A1). Ker se vodilna ali vodstvena dela ne opravljajo zgolj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, je za presojo, ali ima kandidat delovne izkušnje na takšnih delih, bistvena dejanska vsebina dela, ki ga je opravljal. 11. V zvezi z delom, ki ga je izbrani kandidat dejansko opravljal v skladu z Dogovorom, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je vodil področje ekonomike kmetijstva na A., kar je glede na vsebino potrdila A. z dne 1. 3. 2021 (B1)2 in pisne izjave priče mag. D. D. ter ob upoštevanju ugotovitve sodišča prve stopnje, da je izbrani kandidat na podlagi Dogovora nadomeščal odsotno E. E., ki je opravljala delo strokovne svetovalke v oddelku (in ne vodje), sicer vprašljivo, ni pa odločilno v tolikšni meri, da bi lahko pripeljalo do drugačne odločitve. Pritožbeno sodišče se namreč strinja z nadaljnjimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je izbrani kandidat v navedenem obdobju vodil projekte na A. za vse kmetijsko gozdarske zavode, kar zadostuje za zaključek, da je s tem pridobil ustrezne delovne izkušnje na vodilnih ali vodstvenih delih. Sodna praksa je namreč že zavzela stališče, da se lahko med vodilne delovne izkušnje (s čimer je primerljiv zahtevan pogoj v konkretnem primeru, tj. delovne izkušnje na vodilnih ali vodstvenih delih) štejejo tudi izkušnje z vodenjem projektov.3 Neutemeljen je pritožbeni očitek, da v izpodbijani sodbi ni pojasnjeno, kakšne projekte je konkretno vodil izbrani kandidat. Sodišče prve stopnje se je do tega jasno in zadostno opredelilo ter obrazložilo, da je izbrani kandidat v letu 2011, izven rednega letnega programa dela, dodatno uvajal davčne blagajne, ter vodil izdelavo in izdajo Kataloga F., pri katerem je koordiniral delo desetih specialistov v strokovni skupini za ekonomiko kmetijstva.

12. Okoliščina, da izbrani kandidat v obdobju, za katerega je bil sklenjen Dogovor, ni prejemal vodstvenega (položajnega) dodatka, ni bistvena za izkaz njegovih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih zaradi vodenja projektov na A. Tudi sicer glede na nepravilno postopanje tožene stranke, ko bi za to obdobje (zaradi opravljanja drugega dela kot po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi) morala z njim skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, na kar je opozorilo tudi sodišče prve stopnje, za izplačilo vodstvenega oziroma položajnega dodatka ni bilo podlage. Pritrditi gre pritožbi, da dodatek za povečan obseg dela, katerega je izbrani kandidat prejemal za opravljanje dela v skladu z Dogovorom, kaže, da je opravljal dodatno delo. Vendar pa ni izključeno, da zaposleni zahtevane delovne izkušnje pridobi tudi pri opravljanju dodatnega dela, na podlagi katerega prejema ta dodatek, za kar gre v konkretnem primeru. V tem smislu je treba razumeti obrazložitev sodišča prve stopnje, da je upoštevalo, da je izbrani kandidat za drugo delo, ki ga je opravljal, prejemal še dodatek za povečan obseg dela.

13. Sodišče prve stopnje je glede na vse navedeno pravilno presodilo, da je izbrani kandidat B. B. izpolnjeval pogoj zahtevanih delovnih izkušenj, tj. pet let na vodilnih ali vodstvenih delih, zato je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Svoje stroške pritožbenega postopka pa nosi tudi tožena stranka, saj njen odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Zadolžitve tega delovnega mesta ne predstavljajo vodilnega ali vodstvenega dela. 2 Ta potrjuje, da je izbrani kandidat od 1. 1. 2011 do 30. 11. 2011 nudil A. strokovno pomoč na področju ekonomike kmetijstva. 3 Prim. zadevo pritožbenega Pdp 1/2013 in zadevo Upravnega sodišča RS I U 387/2013.