Jedro

Dopuščena je revizija glede vprašanja pasivne legitimacije Slovenskega zavarovalnega združenja za povrnitev škode, ki je bila oškodovancu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji povzročena v nesreči, v drugi državi, članici EU, z vozilom, zavarovanim v državi članici EU.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja pasivne legitimacije S. z. z. za povrnitev škode, ki je bila oškodovancu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji povzročena v nesreči v drugi državi članici EU oziroma v tretjih državah, katerih nacionalni zavarovalni biro je član sistema zelene karte, z vozilom, zavarovanim v državi članici EU.

Obrazložitev

1. Tožnik je bil 14. 2. 2005 udeležen v prometni nesreči v T. Utrpel je premoženjsko in nepremoženjsko škodo, povzročitelj pa je bil slovaški državljan z vozilom, zavarovanim pri slovaški zavarovalnici. Ta zavarovalnica ima kot odgovornostna zavarovalnica v Sloveniji pooblaščenko Zavarovalnico d.d. Ta v treh mesecih na tožnikov odškodninski zahtevek ni odgovorila, s kasnejšo ponudbo pa se tožnik ni strinjal in je vložil tožbo za plačilo odškodnine zoper toženo stranko. Skliceval se je na 42.j člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP, Ur. l. RS št. 70/94-52/2007), po katerem Odškodninski urad pri Slovenskem zavarovalnem združenju v primerih, kot je tožnikov, zagotavlja odškodnino oškodovancem.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožena stranka odgovorna za plačilo odškodnine tožniku. Odločitev je oprlo na 42.j člen ZOZP in presodilo, da odgovornostna zavarovalnica oziroma njena pooblaščenka nista izpolnili svoje obveznosti do tožnika v treh mesecih, zato mora odškodnino zagotoviti Odškodninski urad pri toženi stranki, ki je pasivno legitimirana, odškodninski zahtevek pa tudi ni zastaran.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo. Oprlo se je na določbe 20., 42.a, 42.j in 42.k člena ZOZP in zavzelo stališče, da iz navedenih določb ne izhaja, da bi imel oškodovanec pravico s tožbo zahtevati odškodnino od Odškodninskega urada. Tožbo je mogoče vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornosti zavarovalnici.

4. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije. Meni, da je pravno izhodišče Višjega sodišča napačno. Zoper Odškodninski urad oziroma toženo stranko se lahko vloži tožba, ne pa samo odškodninski zahtevek, potem ko odgovornostna zavarovalnica oziroma njen pooblaščenec nista izpolnila obveznosti, določenih v ZOZP. Glede tega pravnega vprašanja ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti ter za razvoj prava preko sodne prakse.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je zaradi odsotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča in torej zaradi razvoja prava preko sodne prakse v smislu 2. točke prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopustiti revizijo glede vprašanja pasivne legitimacije tožene stranke v tovrstnih odškodninskih zadevah. Zato je po tretjem odstavku 367.c člena ZPP dopustilo revizijo glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa.