Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je bila glavna obravnava oklicana, po oklicu in ugotovitvi navzočnosti pa je bil sprejet sklep, da se glavna obravnava odloži, bi morala biti tožeči stranki nagrada priznana v skladu z 9. točko tar. št. 10 OT.
1. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 281/2007-7 z dne 22. 5. 2009 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 80,00 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po preteku roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom v zadevi brezplačne pravne pomoči prosilca A.A. v zvezi z odmero stroškov po napotnici Bpp 281/2007 z dne 25. 5. 2007 tožeči stranki za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči odmerila nagrado in potrebne stroške v višini 735,32 EUR z 20 % DDV, kar vse skupaj znaša 903,98 EUR in naložilo izplačilo navedenega zneska iz proračunskih sredstev sodišča na transakcijski račun tožeče stranke. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je stroškovnik tožeče stranke le deloma utemeljen, saj odvetnici ne gre 125 točk za zastopanje na narokih za glavno obravnavo dne 21. 5. 2007, 12. 5. 2008, 16. 6. 2008, 1. 9. 2008 in 12. 1. 2009, ker se na te datume glavna obravnava ni začela, saj je bila preložena. Ker tožeča stranka ni nudila nobene pravne pomoči stranki, saj je sodnica zgolj ugotavljala pogoje za glavno obravnavo, gre tožeči stranki vsakokrat le 50 točk za porabljen čas na narokih. Delno pa je zavrnila tudi zahtevek tožeče stranke v višini 80 točk za vsakokratno odsotnost iz pisarne v času potovanja iz Kopra do Pirana, saj znaša čas potovanja iz Kopra do Pirana približno 25 minut. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji nagrada ni bila v celoti odmerjena v skladu s predlaganim stroškovnikom. Tožena stranka ni upoštevala odmere nagrade po odvetniški tarifi za zastopanje na narokih za glavno obravnavo dne 21. 5. 2007, dne 12. 5. 2008, dne 16. 6. 2008, dne 1. 9. 2008 in dne 21. 1. 2009 po tar. št. 10, točka 9 odvetniške tarife, zato meni, da ji je bil neupravičeno zavrnjen zahtevek za plačilo za navedene obravnave po 125 točk, skupaj 625 točk oziroma 286,87 EUR. V navedenih dneh je pristopila na glavno obravnavo in se predhodno na njo tudi pripravila. Sodišče tožeče stranke ni pravočasno obvestilo, da pogoji za opravo glavne obravnave ne bodo podani, zato se je morala na glavno obravnavo pripraviti in zagotoviti njeno navzočnost oziroma navzočnost njenega substituta. Ugovarja pa tudi nepriznavanju dejansko porabljenega časa za prihod na sodišče. Določen čas 25 minut je nerealen glede na razdaljo od Kopra do Pirana ter glede na to, da se v Piranu parkira na parkirišču izven mesta, nato pa pot nadaljuje peš ali z avtobusom do sodišča, kar traja več kot 25 minut. Sodišču predlaga, da ji za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči odmeri dodatno nagrado in potrebne izdatke, ter povrne stroške postopka.
Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.
Tožba je utemeljena.
K točki 1 izreka: Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003, v nadaljnjem besedilu OT) določa način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom za izvršeno pravno storitev (čl. 1/1 OT). Za zagovor obdolženca pred sodnikom posameznikom na naroku za glavno obravnavo, sejo ali pri ogledu ali rekonstrukciji se odvetniku prizna 250 točk (tč.2 tar. št. 10 OT). V 9. točki tar. št. 10 OT pa je določeno, da kadar pride, po vložitvi obtožnega predloga, po oklicu naroka za glavno obravnavo pred izvajanjem dokazov do preložitve obravnave, obračuna odvetnik 50 % nagrade iz točke 1 do 6 tar. št. 10. Glede na navedeno je v zadevi pravno relevantno ali je bila zadeva po vložitvi obtožnega predloga oklicana in ali je bila tožeča stranka ob oklicu naroka navzoča. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožena stranka tožeči stranki stroškov ni priznala zaradi tega, ker je bila glavna obravnava vsakokrat preložena. Iz zapisnikov o glavni obravnavi v zadevi opr. št. K ... Okrajnega sodišča v Piranu, ki se nahajajo v upravnem spisu, izhaja, da je bila dne 12. 5. 2008, 16. 6. 2008, 1. 9. 2008, 21. 1. 2009 in 21. 5. 2009 glavna obravnava oklicana, po oklicu glavne obravnave in ugotovitvi navzočnosti, pa je bil sprejet sklep, da se glavna obravnava odloži. Tožeči stranki bi zato morala biti priznana nagrada v skladu z 9. točko tar. št. 10 OT. Tožena stranka je glede na navedeno napačno uporabila materialno pravo, zato je tožbeni ugovor tožeče stranke v tem delu utemeljen.
Neutemeljen pa je tožbeni ugovor tožeče stranke glede priznavanja časa za prihod na glavno obravnavo. Tožena stranka se pri priznavanju potnih stroškov in odsotnosti iz pisarne sklicuje na spletni naslov (http://www.si.map24.com) po katerem je razdalja med Koprom in Piranom 18 km in predviden čas vožnje na relaciji manj kot 30 minut. Tožeča stranka bi glede na navedeno morala predložiti dokaze, da za pot porabi več časa oziroma, da se v drugih zadevah na istem sodišču odvetnikom, ki prihajajo iz Kopra, priznavajo daljši časi odsotnosti iz pisarne za pristop na sodišče. Sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo zato je izpodbijano odločbo odpravilo po 4. točki 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – ZUS-1). Tožena stranka, ki ji je zadeva vrnjena v ponoven postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1) bo zato morala ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava v zadevi ponovno odločati.
K točki 2 izreka: Tožena stranka je na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in 1.odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07) dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 80 EUR povečane za DDV in z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Po citirani določbi Pravilnika se tožeči stranki priznajo stroški v višini 80 EUR, če je bila zadeva rešena na seji in tožeče stranke v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.