Jedro

Vložitev vloge pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju vloge moral paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe v delu postopek ustavilo, v preostalem pa zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 49.216,00 EUR ter naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je kršilo razpravno načelo ter pravilo o procesnem bremenu, zlasti pa o pravno pomembnem dejstvu (dogovoru o zamudnih obrestih) sploh ni podalo nobenih relevantnih razlogov. Zaključilo je, da je za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku v pravdi je potrebna visoka stopnja resničnosti, in sicer prepričanje o pravno relevantnih dejstvih in ne zgolj stopnja verjetnosti. Razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v ponovno sojenje po stališču sodišča druge stopnje glede na datum vložitve tožbe ne pomeni hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišču prve stopnje je naložilo odpravo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka.

3. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka, pri čemer v pritožbi izraža nestrinjanje z oceno pritožbenega sodišča ter z razveljavitvenim izrekom.

4. Pritožba je prepozna.

5. Prvi odstavek 357.a člena ZPP določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz šestega odstavka 357.a člena ZPP izhaja, da se v postopku s pritožbo po tem členu smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, če ni v prejšnjih odstavkih tega člena določeno drugače. Drugi odstavek 363. člena ZPP določa, da se stranke smejo pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok.

6. Sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi prvostopenjske sodbe je bil vročen tožencem 11. 5. 2022. Ta sklep je vseboval pravni pouk, ki je skladen z določbo drugega odstavka 357.a člena ZPP in šestega odstavka 324. člena ZPP. V pravnem pouku je bilo izrecno navedeno, da se pritožba lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tožeča stranka je pritožbo dne 26. 5. 2022 oddala priporočeno na pošto in jo naslovila na Višje sodišče v Kopru. Višje sodišče je pritožbo prejelo 30. 5. 2022 in jo odstopilo v reševanje prvostopenjskemu sodišču – Okrožnemu sodišču v Novi Gorici, ki je pritožbo prejelo 31. 5. 2022. Glede na to, da se je rok za pritožbo iztekel dne 26. 5. 2022, je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke prejelo prepozno.

7. Deseti odstavek 112. člena ZPP določa, da v primeru, če je bila vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.

8. Glede na to, da je tožena stranka v uvodu svoje pritožbe izrecno navedla, da to pritožbo vlaga pri Višjem sodišču v Kopru, ni mogoče zaključiti, da je to pritožbo pri nepristojnem sodišču vložila po očitni pomoti. Ker je pritožbo v obravnavani zadevi vložil odvetnik, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč od vložnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Vložitev vloge pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju vloge moral paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.

9. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo kot prepozno (1. točka 365. člena ZPP).