Jedro

Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek zaradi umika predloga, o stroških postopka pa je odločilo na podlagi 158. člena ZPP. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je s sprejemom novega pravilnika, ki je v celoti nadomestil izpodbijanega, je predlagatelj dosegel prav tisto, kar je z vložitvijo predloga zasledoval - razveljavitev in s tem neuporabo spornih členov pravilnika. Razlog, zakaj je nasprotni udeleženec sprejel novi pravilnik, ni pomemben. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da je bila vložitev predloga potrebna in da je zato predlagatelj upravičen do potrebnih stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v izpodbijani II. točki spremeni tako, da se glasi: "Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške sodnega postopka in je dolžan v roku 15 dni predlagatelju povrniti stroške sodnega postopka v znesku 1.223,23 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila." V preostalem pa se pritožba zavrne in se sklep potrdi v nespremenjenem izpodbijanem delu.

II. Predlagatelj je v roku 15 dni dolžan povrniti nasprotnemu udeležencu stroške v višini 508,51 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je predlagatelj umaknil predlog in se postopek ustavi (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da sam krije svoje stroške sodnega postopka ter da je dolžan predlagatelju povrniti stroške sodnega postopka v znesku 2.338,58 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa vlaga pritožbo nasprotni udeleženec zaradi vseh pritožbenih razlogov. Nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da je predlagatelj umaknil predlog takoj, ko je nasprotni udeleženec izpolnil zahtevek. Navaja, da je predlagatelj umaknil predlog šele na prvem naroku. Trdi, da s sprejemom novega pravilnika ni saniral očitane nezakonitosti spornega pravilnika, ves čas je prerekal navedbe predlagatelja in argumentirano zatrjeval, da so vse sporne določbe pravilnika v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Meni, da predlog ni bil umaknjen zaradi izpolnitve oziroma pripoznave zahtevka, temveč je šlo za samostojno odločitev predlagatelja. Poudarja, da novi Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze A. v plačne razrede z dne 25. 5. 2017 ni bil sprejet zaradi vloženega predloga predlagatelja, ampak zaradi sistemsko organizacijskih sprememb pri nasprotnem udeležencu, v okviru katerih je sprejel oziroma spremenil tudi druge pomembne pravne akte Univerze A. Sprejem novega pravilnika po njegovem mnenju ne pomeni pritrjevanja nasprotnega udeleženca, da je bil izpodbijani pravilnik nezakonit. Navaja, da je bil predlagatelj že 25. 5. 2017 seznanjen s sprejemom novega pravilnika, predlog pa je umaknil šele 19. 6. 2017, kar ne predstavlja takojšnjega umika v smislu 158. člena ZPP. Meni, da bi sodišče moralo v skladu s splošnim pravilom stroške naložiti predlagatelju. Po njegovem mnenju brez vsebinske obravnave utemeljenosti predloga sodišče prve stopnje ne more oceniti uspeha strank v pravdi, ki je nato podlaga za odmero stroškov. Meni, da predlagatelj ne bi smel umakniti predloga, če je želel uveljavljati stroške postopka. Trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje za vsak izpodbijani člen pravilnika v sklepu navesti razloge o skladnosti z zakonom ali kolektivno pogodbo ter bi šele nato lahko odločilo o stroških postopka. Ker sodišče prve stopnje razlogov ni navedlo, zatrjuje kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo. Zatrjuje kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje glede utemeljenosti predloga in posledično stroškov ni opravilo obravnave. Meni, da odločitve o stroških v predmetni zadevi ni mogoče opreti na odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 301/2015, s katero je to odločilo, da je 9. člen obravnavanega Pravilnika v neskladju z ZSPJS in KPDVI. Odločitvi o stroških nasprotuje tudi po višini. Trdi, da stroški sestave druge pripravljalne vloge z dne 27. 6. 2017 in stroški za zastopanje na naroku 29. 6. 2017 glede na to, da je bil novi pravilnik sprejet že 25. 5. 2017, niso bili potrebni za postopek. Opozarja, da je v odgovoru na predlog podal tudi ugovor neobstoja procesne predpostavke po 23. členu ZDSS-1 (obveznost reševanja spora v okviru komisije za pomirjanje oziroma arbitražnega sveta). Ker se tudi do tega sodišče prve stopnje ni opredelilo, zatrjuje kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga spremembo II. točke izreka izpodbijanega sklepa tako, da se stroške postopka v celoti naloži v plačilo predlagatelju oziroma razveljavitev sklepa v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa s stroškovno posledico. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena in v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijani sklep vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato ga je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Glede na to, da je predlagatelj predlog umaknil, sodišču prve stopnje ni bilo treba presojati, ali je predlog po vsebini utemeljen niti obstoja obveznosti predhodnega mirnega reševanja spora. Ker ne gre za odločilna dejstva, se sodišču prve stopnje do njih ni bilo treba opredeliti, zato zatrjevana kršitev ni podana.

6. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi moralo opraviti glavno obravnavo. V predmetni zadevi ne gre za tak primer, ker je predlagatelj predlog umaknil in je sodišče prve stopnje s sklepom ustavilo postopek. Nasprotni udeleženec se neutemeljeno zavzema za to, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je bil predlog utemeljen, da bi lahko glede na uspeh strank odločilo o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o stroških postopka skladno z določbami 155. in 158. člena ZPP.

7. V predmetni zadevi je predlagatelj v predlogu kolektivnega delovnega spora z dne 13. 3. 2017 zahteval ugotovitev neskladja nekaterih določb Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze A. v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 94/2010 - v nadaljevanju: pravilnik) z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl. - ZSPJS), Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 52/92 in nasl. - KPDVI) in Kolektivno pogodbo za javni sektor (Ur. l. RS, št. 57/2008 in nasl.) ter njihovo razveljavitev. Na naroku 29. 6. 2017 je svoj predlog umaknil z navedbo, da je nasprotna udeleženka odpravila nezakoniti pravilnik, ki je bil v pretežni meri v neskladju z ZSPJS in KPDVI. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi postopek ustavilo zaradi umika predloga, o stroških postopka pa je odločilo na podlagi 158. člena ZPP. Ta določa, da mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Štelo je, da je nasprotni udeleženec izpolnil zahtevek iz predloga s sprejemom novega Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze A. v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 29/2017 - v nadaljevanju: novi pravilnik), ki je v celoti nadomestil izpodbijani pravilnik, ki je bil po prepričanju predlagatelja v določenih delih v neskladju z ZSPJS in KPDVI.

8. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da s sprejemom novega pravilnika nasprotni udeleženec ni izpolnil zahtevanega s strani predlagatelja, saj novi pravilnik ni bil sprejet zaradi tega kolektivnega delovnega spora ter da je nasprotni udeleženec ves čas postopka zatrjeval, da je tudi prejšnji pravilnik v celoti skladen z ZSPJS in kolektivno pogodbo dejavnosti. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je s sprejemom novega pravilnika, ki je v celoti nadomestil izpodbijanega, predlagatelj dosegel prav tisto, kar je z vložitvijo predloga zasledoval - razveljavitev in s tem neuporabo spornih členov pravilnika. Razlog, zakaj je nasprotni udeleženec sprejel novi pravilnik, ni pomemben. Odločilno je le, da se izpodbijani deli pravilnika ne uporabljajo več, kar je prav tisto, za kar si je predlagatelj prizadeval v tem kolektivnem delovnem sporu, zato tudi nima več pravnega interesa za nadaljevanje tega postopka.

9. Pritožba uveljavlja, da predlagatelj predloga ni umaknil takoj, ko se je seznanil s sprejemom novega pravilnika (25. 5. 2017), ampak šele na naroku 29. 6. 2017. Iz same pritožbe nasprotnega udeleženca izhaja, da je novi pravilnik stopil v veljavo 24. 6. 2017, zato je sodišče prve stopnje umik predloga na naroku 29. 6. 2017 (le 5 dni kasneje) pravilno štelo kot takojšen v smislu določbe 158. člena ZPP. To, da so po trenutku, ko je predlagatelj že lahko predlagal umik, nastali še dodatni stroški postopka, pa vpliva le na potrebnost stroškov, ki jih je sodišče priznalo predlagatelju, ne more pa izključiti uporabe določbe prvega odstavka 158. člena ZPP v delu, ki se nanaša na umik po izpolnitvi zahtevka. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da predlagatelju ni treba povrniti pravdnih stroškov nasprotnega udeleženca, saj je predlog umaknil takoj po tem, ko je novi pravilnik stopil v veljavo.

10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da je bila vložitev predloga potrebna in da je zato predlagatelj upravičen do potrebnih stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP). Nasprotni udeleženec se neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče prve stopnje razsoditi o zadevi po vsebini, da bi lahko ugotovilo, ali je bil predlog potreben. Za odločitev o potrebnosti predloga ni odločilno, ali bi bil ta po vsebini utemeljen. Sodišču prve stopnje ni bilo treba ugotavljati, ali je bil pravilnik v izpodbijanem delu v neskladju z ZSPJS in kolektivno pogodbo, pač pa za sklep o potrebnosti predloga zadostuje ugotovitev, da je nasprotni udeleženec sporni pravilnik v celoti uporabljal pred vložitvijo predloga, zato predlagatelj njegove neuporabe ne bi mogel doseči drugače kot z vložitvijo predloga za kolektivni delovni spor, s katerim je zahteval razveljavitev spornih delov, enako kot je to zahteval v zadevi VIII Ips 301/2015 za 9. člen istega pravilnika.

11. Neutemeljeno je tudi pritožbeno zavzemanje za to, da bi bilo treba ta kolektivni delovni spor reševati najprej v okviru komisije za pomirjanje oziroma arbitražnega sveta. Predhodni postopek mirnega reševanja sporov ni predviden v vseh kolektivnih sporih, temveč le v sporih med strankami kolektivne pogodbe (7. člen KPDVI in 8. člen KPJS), med katere predmetni kolektivni delovni spor ne sodi.

12. Odločitev sodišča prve stopnje, da mora nasprotni udeleženec povrniti potrebne stroške postopka predlagatelju, je tako po temelju pravilna, pritožba pa utemeljeno opozarja, da so bili predlagatelju priznani previsoki stroški. Glede na to, da je novi pravilnik stopil v veljavo 24. 6. 2017, ni mogoče šteti, da sta pripravljalna vloga z dne 26. 6. 2017 in zastopanje predlagatelja na naroku 29. 6. 2017 stroška, potrebna za pravdo. Glede na to je stroške, ki jih je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagatelju, treba znižati za 1.125 točk za to pripravljalno vlogo, za 1.125 točk za zastopanje na naroku, za 80 točk za odsotnost iz pisarne, za 23 točk za materialne stroške ter za priznane potne stroške pooblaščenca predlagatelja za udeležbo na naroku (35,32 EUR), kar glede na Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015 - OT) skupno znaša 1.115,35 EUR. Nasprotni udeleženec je tako dolžan predlagatelju povrniti 1.223,23 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dneva po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

13. Ker je s pritožbo delno uspel, je skladno z uspehom v pritožbenem postopku (47,7 %) nasprotni udeleženec upravičen do povrnitve stroškov pritožbe. Pritožbeno sodišče mu je po OT priznalo 1.875 točk za sestavo pritožbe, administrativne stroške v višini 13,20 EUR ter 22 % DDV v višini 192,24 EUR, skupaj 1.066,07 EUR. Glede na uspeh s pritožbo mu je predlagatelj dolžan povrniti 508,51 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14. Svoje stroške odgovora na pritožbo predlagatelj krije sam skladno z določbama 154. in 155. člena ZPP.