Jedro

Sodišče tako oceni tržno vrednost le tistih nepremičnin, na katere je dovoljena izvršba, saj so le-te predmet izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo tržno vrednost 2/3 nepremičnin dolžnika, vpisanih v vložni številki ... k. o. S. H. na 154.158,29 EUR (36,942,495 SIT).

Sklep dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija. Ne strinja se z ocenjeno tržno vrednostjo nepremičnin. Navaja, da je cena določena na podlagi cenitve izvedenca M., ki je bila narejena 04.10.2005, torej več kot dve leti pred sklepom. Cene nepremičnin so medtem tudi v C. prerasle ocenjeno vrednost. Trdi, da mu vsebina cenilčevega poročila ni znana, cenilec pa ni upošteval lokacijskih beneficij, ki veljajo za to nepremičnino, upoštevati pa bi moral tudi zgodovinsko, kulturno in sociološko vrednost nepremičnine. Cena za m2 nepremičnine je v C. približno 1.550,00 EUR/m2, pri čemer je zato tudi cena dolžnikove nepremičnine bistveno višja, kot jo je ocenilo sodišče z izpodbijanim sklepom. Upoštevano bi moralo biti, da ima nepremičnina tudi funkcionalne površine. Poleg tega je tako DURS-u kot tudi P. dolžnik že poplačal nekaj dolga, objekt pa za dolžnika predstavlja tudi edini razpoložljiv vir za preživljanje.

Pritožba je utemeljena.

Pravno podlago izpodbijanemu sklepu sodišča prve stopnje predstavlja določilo čl. 178 ZIZ, ki v II. odst. določa, da sodišče vrednost nepremičnine ugotovi na podlagi cenitve sodnih izvedencev po tržni ceni na dan cenitve. Določilo čl. 179 ZIZ pa določa, da vrednost nepremičnine ugotovi sodišče s sklepom, zoper ta sklep pa se lahko poleg dolžnika pritoži vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo.

Kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa je sodišče ugotovilo tržno vrednost nepremičnin, katerih lastnik je dolžnik do 2/3, vpisanih v vl. št. ... k. o. S. H. Kot izhaja iz predmetnega spisa, je bila izvršba (med drugim) dovoljena tudi na nepremičnino, vpisano v vl. št. ... k. o. S. H., vendar le do 256/512-tin celote, kar pa ne predstavlja 2/3 nepremičnin, ampak le 1/2. Enako velja tudi za pristopljeno zadevo upnika P. d.d. L. (opr. št. In 04/00392 – list. št. 5 pristopljenega spisa). Ugotovitev tržne vrednosti je eno izmed izvršilnih dejanj, ki jih opravi sodišče tekom izvršbe na nepremičnino (čl. 167 ZIZ). Sodišče tako oceni tržno vrednost le tistih nepremičnin, na katere je dovoljena izvršba, saj so le-te predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ob zgoraj ugotovljenem najprej ni pojasnilo, na kakšni podlagi je torej ugotavljalo vrednost 2/3 predmetnih nepremičnin pri vl. št. ... k. o. S. H., zato že navedena ugotovitev narekuje razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Iz obrazložitve sklepa je nadalje tudi razvidno, da se je sodišče prve stopnje oprlo na cenitev izvedenca M. z dne 04.10.2005, pri čemer pa ob pregledu izvedenskega poročila (list. št. ... spisa) ni razvidno, v razlogih sklepa pa sodišče ni obrazložilo in pojasnilo, ali se po izvedencu ocenjena vrednost nanaša na celotno vložno številko ali le na dolžnikov delež, ki je predmet izvršbe.

Ob dejstvu, da je predmet izvršbe le idealni delež dolžnikovih nepremičnin, na katerega je dovoljena izvršba, zgoraj navedena dejstva, ki jih sodišče ni obrazložilo, glede na pravno podlago (čl. 178 ZIZ) predstavljajo odločilna dejstva za pravilno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v obrazložitvi sklepa pa predstavlja bistveno kršitev postopka (čl. 339/II, tč. 14 ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ), ki onemogoča pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje in preizkus pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti. Takšna kršitev pa narekuje razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje (čl. 354/I in čl. 365/III ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ). Ker je ugotovljena bistvena kršitev postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in že ta narekuje razveljavitev sklepa, se pritožbeno sodišče posebej o pritožbenih navedbah dolžnika ne bo izrekalo.

Sodišče prve stopnje bo moralo v novem odločanju upoštevaje zgoraj navedeno ponovno ugotoviti vrednost nepremičnin, ki so predmet izvršbe, po potrebi pa predhodno od izvedenca zahtevati tudi pojasnilo, ali je v cenitvi zajel celotne nepremičnine vl. št. ... k. o. S. H., ali le dolžnikov delež in če, kolikšen.

Poleg navedenega pa je treba opozoriti na določilo čl. 179/II ZIZ, ki določa, da se zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine lahko pritoži poleg dolžnika vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska dobljenega s prodajo, to pomeni, da mora sklep o ugotovitvi vrednosti biti vročen tudi upnikom v pristopljenih zadevah, ti upniki pa morajo biti navedeni tudi v uvodu sklepa.