Jedro

Tožnici je bil dokup študijskega leta in njegovo vštetje v zavarovalno dobo omogočen v primeru predhodne izpolnitve obveznosti plačila prispevkov v določenem roku. Ker tožnica za čas študija ni plačala prispevkov, ni izpolnjen pogoj iz 198. člena ZPIZ-1 za vštetje enega leta zaključenega dodiplomskega študija v zavarovalno dobo. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se kupljeno leto študija všteje v pokojninsko osnovo, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba št. ... z dne 6. 12. 2010 v zvezi z odločbo št. ... z dne 4. 10. 2010 ter da se kupljeno leto študija všteje v pokojninsko osnovo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica. Navaja, da je dolžnost tožene stranke, da ima urejeno evidenco o vplačanih prispevkih. Tožena stranka ni pojasnila, na kakšen način se zbirajo oziroma evidentirajo vplačana sredstva zavarovancev. Ker se vplačujejo na osebno ime, vključno z davčno številko plačnika, praviloma ne bi smelo prihajati do pomot. Tožnica trdi, da je prispevke vplačala ob koncu leta 1994. Vplačani znesek je prijavila kot odhodek v svojo davčno napoved za poslovno leto 1994, kar ji je davčni organ zavrnil, ker ne gre za priznani strošek. Toženi stranki je posredovala odločbo davčnega organa, iz katere je razvidno, da je za leto 1994 med stroške prijavila znesek 210.392,88 SIT. Meni, da bi morala tudi tožena stranka kot državni organ ob prejemu plačila ravnati z določeno stopnjo skrbnosti, tako da bi ustrezno skrbela za vodenje evidence nakazil. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Sodbo je ustrezno obrazložilo z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi.

Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 6. 12. 2010 ter prvostopne odločbe opr. št. ... z dne 4. 10. 2010. S to odločbo je bila tožnici odmerjena starostna pokojnina v znesku 495,22 EUR na mesec od 1. 7. 2010 dalje, in sicer na podlagi 35 let 7 mesecev in 10 dni pokojninske dobe v višini 80,75 % od najugodnejše 18-letne pokojninske osnove, brez vštetja časa rednega študija na Fakulteti A. od 1. 10. 1968 do 30. 9. 1969 v zavarovalno dobo.

V zvezi s citiranima odločbama je sporno, ali se pri odmeri pravice do starostne pokojnine v zavarovalno dobo všteje tudi čas študija od 1. 10. 1968 do 30. 9. 1969 na Fakulteti A. oziroma ali je tožnica za navedeno obdobje vplačala prispevke. Zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine se namreč ob pogoju, da plača prispevke za obvezno zavarovanje, skladno s prvo alinejo drugega odstavka 198. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami) v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine, upošteva tudi čas zaključenega dodiplomskega študija, če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje.

Na podlagi zahteve za dokup študija je tožena stranka z odločbo št. ... z dne 3. 1. 1995 tožnici omogočila dokup časa zaključenega rednega šolanja na Fakulteti A. v času od 1. 10. 1968 do 30. 9. 1969 pod pogojem, da v roku 15 dni od prejema navedene odločbe plača prispevek za vštetje tega obdobja v znesku 210,392,88 SIT na ustrezen vplačilni račun tožene stranke. Tožnici je bil torej dokup študijskega leta in njegovo vštetje v zavarovalno dobo, omogočen v primeru predhodne izpolnitve obveznosti plačila prispevkov v določenem roku. Tožnica trdi, da je navedeni znesek poravnala toženi stranki, te trditve pa bi morala v tem sporu tudi dokazati, upoštevaje temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena, po katerem nosi dokazno breme tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje in ne tisti, ki ga zanika. V obravnavanem primeru ima zato tožnica dokazno breme, da je plačala prispevke.

Tožnica ni predložila nobenih dokazov o plačilu prispevkov, kar je potrdila na glavni obravnavi, ko je navedla, da dokaza o plačilu nima oziroma da je edini dokaz, ki naj bi ga imela o dokupu študijskega leta v navedbi davčnega organa, ki ji je z odločbo zavrnil priznanje plačila dokupa študijskega leta kot priznani strošek. Tudi če bi tožnica predložila odločbo davčnega organa toženi stranki, kot to zatrjuje v pritožbi, takšna listina še ne bi potrjevala plačila prispevkov na vplačilni račun tožene stranke. Sama prijava zneska 210.392,88 SIT v davčno napoved za poslovno leto 1994 namreč ne dokazuje, da je tožnica navedeni znesek tudi dejansko poravnala toženi stranki. Zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o plačilu prispevkov v znesku 210.392,88 SIT ob koncu leta 1994, saj tožnici takrat še ni mogel biti znan končni izračun višine prispevka. Ta je bil znan, dokup študijskega leta pa možen, šele na podlagi odločbe tožene stranke z dne 3. 1. 1995. V obrazložitvi te odločbe je bilo tožnici pojasnjeno, da se zavarovalna doba priznana s to odločbo, za katero je plačala prispevek, vpiše v delovno knjižico in evidentira v matični evidenci, in sicer po predložitvi dokazila o plačilu prispevka. Navedeno pomeni, da sta bila vpis dokupljene dobe v delovno knjižico in njeno evidentiranje v matični evidenci možna po predhodni predložitvi potrdila o plačilu prispevkov. Tega tožnica ni storila, zaradi česar ni prišlo do vpisa dokupljene dobe v delovno knjižico in njenega evidentiranja. Iz tega razloga je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi morala tožena stranka skrbeti za urejeno vodenje svojih evidenc.

Ker tožnica za čas študija od 1. 10. 1968 do 30. 9. 1969 ni plačala prispevkov, ni izpolnjen pogoj iz 198. člena ZPIZ-1 za vštetje enega leta zaključenega dodiplomskega študija v zavarovalno dobo. Izpodbijani odločbi tožene stranke sta glede na obrazloženo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilni in zakoniti, tožničin tožbeni zahtevek pa utemeljeno zavrnjen. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.