Jedro

Za osebe, navedene v 31. členu OZ, je združevanje v Obrtno zbornico obvezno.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je sodišče izvedlo revizijski postopek po določbah ZPP (1977).

Tožbenemu zahtevku na plačilo članarine za članstvo v Obrtno zbornico Slovenije je sodišče prve stopnje ugodilo in toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 18.392,30 SIT z zamudnimi obrestmi.

Pritožbi tožene stranke je pritožbeno sodišče ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija vrhovna državna tožilka z zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava - 31. člena Obrtnega zakona (Ur. list RS, št. 50/94; v nadaljevanju: OZ). Vrhovnemu sodišču (smiselno) predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne in omenjeno sodbo potrdi.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama spora, ki nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je tožbeni zahtevek na plačilo članarine zavrnilo, ker meni, da članstvo v Obrtno zbornico Slovenije po zakonu ni obvezno, prostovoljnega članstva tožene stranke v njej pa tožeča stranka ne zatrjuje.

Stališče pritožbenega sodišča, da za osebe, navedene v 31. členu OZ, članstvo v Obrtni zbornici Slovenije ni obvezno, je pravno zmotno. Omenjena zakonska določba določa: "Pravne in fizične osebe, ki..., se združujejo v Obrtno zbornico Slovenije". Ta zakonska določba pomeni za osebe, navedene v njej, zakonsko dolžnost združevanja v Obrtno zbornico Slovenije. Za določitev obveznega združevanja ni potrebno, da bi se glasila: "...se morajo združiti v...". Da se osebe iz 31. člena OZ obvezno združujejo v Obrtno zbornico Slovenije, pokaže tudi primerjava z 32. členom OZ. V nasprotju z 31. členom OZ so namreč v 32. členu OZ navedeni subjekti, za katere združevanje v Obrtno zbornico Slovenije ni obvezno, se pa (tudi) lahko združijo v njej. Če 31. člen OZ ne bi določil za subjekte, navedene v njem, obveznega združevanja v Obrtno zbornico Slovenije, 32. člen OZ ne bi bil potreben.

Glede na navedeno je pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti, da je pritožbeno sodišče materialno pravo v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo. Pritrditi pa je tudi pravilnosti njenega stališča, da sodišče, če ni ravnalo po 156. členu Ustave Republike Slovenije, ne sme opustiti uporabe zakonske določbe, ki je Ustavno sodišče ni razveljavilo, oziroma ugotovilo njene neskladnosti z ustavo. Zato je to sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa. Tako je odločilo zato, ker pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodbe sodišča prve stopnje še ni preizkusilo z vidika morebitne utemeljenosti (ostalih) v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov.