Jedro

Uporaba določb o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne pride v poštev, saj ima za imetnike tujih vozniških dovoljenj izrekanje kazenskih točk in posledično prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije le učinek prepovedi vožnje in ne prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Storilec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu Z. D. izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan 16. 2. 2010, za dobo enega leta in mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da ne oporeka ugotovitvam vsebini sklepa, temveč zgolj naloženi kazni s prepovedjo uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Menil je, da se mu s plačilom globe v višini 930,00 EUR, ki mu jo je izreklo Okrajno sodišče v Mariboru brišejo tudi kazenske točke in da lahko po storitvi drugega prekrška, ko mu je bilo izrečeno maksimalno število kazenskih točk, opravi test varne vožnje. Ukrep, ki mu ga je naložilo pristojno sodišče, pa ima takšno naravo, da ne more več opravljati dela pri delodajalcu. V Republiki Sloveniji je od leta 1990 in nikoli ni imel nikakršne prometne nesreče ali drugega ogrožanja v cestnem prometu, zgodba o storitvi zaporednih prekrškov v zvezi z alkoholom pa se mu je zgodila zaradi družabnih srečanj. Na zadnjem je poklical prijatelja, da bi ga odpeljal domov, ta pa stanuje slabih 200 m od gostilne kjer so imeli srečanje in prav na tem odseku ga je zaustavila prometne policija in je napihal preko dovoljene meje. Pri delodajalcu je poklicni voznik in do dneva, ko je storil zadnji prekršek, ne uživa več alkoholnih pijač. Zato prosi pritožbeni organ, da mu dovoli opravljanje vožnje motornih vozil za kategorije, s katerimi ni napravil prekrška. V kolikor se mu sankcija ne bi mogla spremeniti, prosi za odlog izvršitve za osem mesecev, saj takrat izpolni tudi pogoj za upokojitev, kar ne bi več ogrožalo njegovega socialnega in delavnega položaja.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja in da mu je bilo kot vozniku motornega vozila B kategorije s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 28. 8. 2009, ki je postala pravnomočna 12. 9. 2009, izrečenih 17 kazenskih točk za prekršek storjen 30. 3. 2008 in s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 22. 12. 2011, ki je postala pravnomočna 10. 1. 2012, izrečenih 18 kazenskih točk za prekršek storjen 16. 2. 2010. Ob takšnih ugotovitvah je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo osmi odstavek 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki je veljal v času storitve prekrškov in po katerem se imetniku tujega vozniškega dovoljenja namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo do enega leta. Pri tem je sodišče prve stopnje ob pravilnem upoštevanju teže storjenih prekrškov in pogostosti storitve prekrškov, storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja za dobo enega leta. Storilec je namreč storil dva prekrška vožnje pod vplivom alkohola, ki glede na zanje predpisane sankcije sodita med najhujše kršitve cestnoprometnih predpisov, poleg tega pa mu je bila stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prvi prekršek celo omiljena in mu je sodišče izreklo le 17 kazenskih točk, nato pa je kljub pravočasno opravljenemu programu usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo v novembru 2009 ponovno storil prekršek vožnje pod vplivom alkohola dne 16. 2. 2010. V postopku izreka prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije sodišče ne odloča o odgovornosti za storjene prekrške in ne odmerja sankcije zanje, temveč zgolj ugotavlja, ali je storilcu bilo z odločbami o prekrških, ki so postale pravnomočne v obdobju treh let, za prekrške, ki jih je storil v 3-letnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota doseže ali preseže število kazenskih točk predpisano za izrek takšnega ukrepa in mu je ob izpolnjevanju teh pogojev takšen ukrep tudi dolžno izreči. Pritožbene navedbe o storilčevem zmotnem prepričanju, da se mu s plačilom globe za prvi prekršek izbrišejo tudi kazenske točke, kot tudi navedbe o posledicah, ki jih bo za storilca imel izrečeni ukrep ter pojasnila o razlogih za storitev prekrškov, se ne nanašajo na dejstva, ki so odločilna pri izdaji izpodbijanega sklepa in so zato neupoštevne. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je poklicni voznik in da prosi, da se mu prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ne izreče za tiste kategorije motornih vozil, s katerimi opravlja svoj poklic, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je peti odstavek 235. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki je veljal v času storitve prekrška, s katerim je storilec dosegel predpisano število kazenskih točk, določal, da lahko sodišče imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen če je z vozilom te kategorije dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, in ker je storilec glede na zgoraj povzete ugotovitve prvostopenjskega sodišča kar dvakrat storil prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, pogojev za ugoditev takšnemu predlogu storilec ne izpolnjuje. Prav tako pritožbeno sodišče nima zakonske podlage, da bi odložilo izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo osmih mesecev, ko naj bi storilec izpolnil pogoje za upokojitev, in je tudi takšen pritožbeni predlog neutemeljen. V kolikor se pritožbene navedbe nanašajo na možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, za katero lahko imetniki vozniškega dovoljenja izdanega v R. S. zaprosijo v 15. dneh po pravnomočnosti sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (prvi odstavek 202. d člena ZP-1), pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na naravo odložitve izvršitve in njeno povezanost z izvrševanjem obveznosti po zakonu o voznikih ter samim prenehanjem veljavnosti, ki velja le za domače voznike, uporaba določb o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za imetnike tujega vozniškega dovoljenja (glede katerih ima izrekanje kazenskih točk in posledično prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije le učinek prepovedi vožnje) ne pride v poštev.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 159. členom ZP-1, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.