Jedro

Sodišče prve stopnje zaenkrat ni moglo zaključiti, da naslov Ulica 1 predstavlja dejansko prebivališče tožene stranke, kar je odločilno za pravilnost vročitve s fikcijo. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-279/08 navedlo, da so vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja), kar ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče. Zato ni utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi lahko šlo za pravilno fiktivno vročitev zgolj v primeru, če bi sodišče opravilo vročanje na naslovu, ki izhaja iz CRP, to je Mestni trg 1, ki pa je naslov Mestne občine Ljubljana, kjer tožena stranka nedvomno ne prebiva. Upravičen razlog za izjemne načine vročanja je v tem, da temeljijo na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, zamudna sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se je tožena stranka dolžna izseliti in izprazniti stanovanje, posamezni del št. 1 v stavbi št. 61, ki stoji na parc. št. 000/10 k.o. X z ID znakom del stavbe 0000-61-1 ter zemljišče s parc. št. 000/12 k.o. X z ID znakom parcela 0000 000/12 na naslovu Ulica 1, K., v roku 15 dni od pravnomočnosti te sodbe in to nepremičnino v istem roku prosto oseb, živali in vseh svojih stvari vrniti v posest tožeči stranki. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške tega pravdnega postopka v znesku 718,32 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1), saj toženi stranki tožba ni bila vročena, niti poziv, naj na tožbo odgovori oziroma je bila vročitev opravljena v nasprotju z določbami 142. in 143. člena ZPP. Iz vročilnice izhaja, da je poštar na naslovu Ulica 1 v K. dne 22.8.2022 pustil obvestilo o pošiljki. Po 15 dneh se je štelo, da je toženec tožbo prejel na podlagi fikcije vročitve, to je dne 6.9.2022, čeprav na tem naslovu ni imel nikoli prijavljenega bivanja. Naslov za vročanje za toženo stranko, ki izhaja iz CRP, je Mestni trg 1, kar pomeni, da bi lahko šlo za pravilno fiktivno vročitev zgolj v primeru, če bi sodišče tudi na tem naslovu opravilo vročanje, pa bi se pošiljka vrnila kot nevročena. Dne 10.10.2022 je sodišče prejelo obvestilo A. A., da njen brat (toženec) na naslovu vročanja ne biva, zaradi česar je predlagala, naj se mu pisanje vroči na drug način. Sodišče je dodatne poizvedbe o dejanskem bivanju opravilo šele po tem, ko je že štelo, da je bila tožba fiktivno vročena. Dne 7.11.2022 je sodišče prejelo odgovor B. B., da se toženec na naslovu Ulica 1 pojavlja, kar pomeni, da priča ni potrdila, da toženec na naslovu dejansko biva, temveč da se tam zgolj pojavlja, kar pa ne more biti ne sporno ne prepovedano, saj na tem naslovu povsem legitimno biva njegova sestra v skupnem gospodinjstvu s tožečo stranko, ki prav tako biva na tem naslovu. Toženec pa ju je občasno tam obiskal, vendar tam ni nikoli bival. Takšen dokaz zato ni dovolj za fiktivno vročitev tožbe, ki se mora vročiti osebno stranki. Poleg tega B. B. na naslovu Ulica zadnjih 6 let ne biva več, temveč prihaja le občasno na obisk k svojemu sinu, o čemer pa se sodišče ni prepričalo, ko je opravilo poizvedbe pri sosedi. V dokaz tožena stranka prilaga fotografiji edinih dveh nabiralnikov na hiši Ulica 1, kar pomeni, da je bila fiktivna vročitev opravljena na naslov in v nabiralnik tožeče stranke, ki pa je povsem verjetno pošiljko zadržal toliko časa, da je rok za odgovor na tožbo potekel, nato pa jo je odvrgel v vežo, kjer jo je našla sestra tožene stranke in jo vrnila sodišču, ker tožena stranka na tem naslovu nikdar ni bivala. Tožena stranka v dokaz prilaga zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe pri PP D. z dne 31.5.2023, ki jo je vložila sestra tožene stranke, ko je ugotovila, da ji partner (tožnik) odtujuje pošiljke in obstaja sum na kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po 139. členu KZ-1. Iz zapisnika med drugim izhaja dvom sestre tožene stranke tudi o tem, da je tožeča stranka skrivala pisanje namenjeno toženi stranki. V konkretnem primeru, ko dejansko bivališče tožene stranke ni bilo znano, bi moralo sodišče toženi stranki vročati tožbo po sodnem vročevalcu ali pa ji postaviti začasnega zastopnika, upravičenega za sprejem pisanj. Ko je sodišče prve stopnje po nepravilno vročeni tožbi izdalo zamudno sodbo, pa je le-to vročalo tudi na Mestni trg 1 in kasneje na Povšetovo, kjer se je toženec dejansko nahajal in zamudno sodbo tudi osebno prejel, zaradi česar je lahko vložil predmetno pritožbo. V primeru prejema tožbe bi tožena stranka lahko tudi na to pravočasno odgovorila. Tudi pravdni stroški so odmerjeni previsoko, saj ni izkazano, od kje tožeči stranki vrednost spornega predmeta 7.200,00 EUR.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. V odgovoru navaja, da se je tožena stranka vse do izdaje zamudne sodbe vse dni nahajala na naslovu Ulica 1, tudi večkrat je poudarila, da tukaj živi in da se mora izseliti tožeča stranka, četudi je lastnik stanovanja. Tožena stranka je bila po vložitvi tožbe do tožeče stranke nasilna, tožečo stranko je preklinjala, razbijala po stanovanju, ker pa je bila večino časa pod vplivom substanc, se je tožeča stranka počutila ogroženo in se je iz stanovanja tudi izselila. Tožena stranka se je seznanila s pisanjem preko svoje sestre, ki trenutno še prebiva na naslovu Ulica 1 in proti kateri prav tako poteka sodni postopek izselitve, sestra pa je toženi stranki svetovala, naj ne naredi ničesar, saj bo lahko kasneje sprožila postopek pritožbe, z dejansko izselitvijo pa bo zavlačevala. Tožeča stranka pošiljk ni odtujevala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita, da ni bil izpolnjen pogoj po 1. točki 1. odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe, to je, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Iz podatkov spisa (povratnice na list. št. 28) je razvidno, da je bila tožba toženi stranki vročena s fikcijo na naslovu Ulica 1, K., vročevalec je obvestilo o prispeli pošiljki pustil v nabiralniku, na katerem pa je navedeno ime tožeče stranke C. C., kar med strankama ni sporno in je razvidno tudi iz fotografije na prilogi B5. Ne sodišče prve stopnje ne katera od strank ne navajajo, da bi tožena stranka razpolagala s ključi poštnega nabiralnika, da bi pisanje sodišča sploh lahko prevzela. Tako vročitev v poštni nabiralnik tožeče stranke ne more predstavljati pravilne vročitve tožbe toženi stranki. Poleg tega B. B. na vprašanje sodišča niti ni potrdila, da tožena stranka na spornem naslovu Ulica 1 dejansko prebiva, temveč je v dopisu navedla, da se na tem naslovu pojavlja. Le en mesec po vročanju tožbe, ko je sodišče prve stopnje toženi stranki vročalo sklep višjega sodišča z dne 10.10.2022, pa je vročevalec na vročilnici označil, da je tožena stranka na naslovu Ulica 1 neznana. Tako sodišče prve stopnje zaenkrat ni moglo zaključiti, da naslov Ulica 1 predstavlja dejansko prebivališče tožene stranke, kar je odločilno za pravilnost vročitve s fikcijo. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-279/08 navedlo, da so vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja), kar ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče. Zato ni utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi lahko šlo za pravilno fiktivno vročitev zgolj v primeru, če bi sodišče opravilo vročanje na naslovu, ki izhaja iz CRP, to je Mestni trg 1, ki pa je naslov Mestne občine Ljubljana, kjer tožena stranka nedvomno ne prebiva. Upravičen razlog za izjemne načine vročanja je v tem, da temeljijo na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kršitve postopka višje sodišče glede na njeno naravo ni moglo odpraviti samo. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje toženi stranki najprej pravilno vročiti tožbo v odgovor, šele nato bo lahko nadaljevalo postopek bodisi z izdajo zamudne sodbe (če tožena stranka ne bo odgovorila na tožbo) bodisi z razpisom glavne obravnave.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami