Jedro

Odločanje o terjatvi, ki je že bila obravnavana, predstavlja bistveno kršitev določb stečajnega postopka po 11. točki II. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 15. členu ZPPSL smiselno uporablja tudi v stečajnih postopkih.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sklep okrožnega sodišča razveljavi.

Upnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Stečajni upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil glede ugotovitve obstoja prerekane terjatve v višini 48.016,00 tolarjev s pp napoten na pravdo. V pritožbi je navajal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki naj bi bila v tem, da sodišče prve stopnje na pot pravde ni napotilo stečajnega upravitelja, ampak upnika, čeprav njegova terjatev izvira iz dveh pravnomočnih in izvršljivih upravnih odločb. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, priglasil pa je tudi pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja stečajni upnik.

Iz zapisnika naroka za preizkus terjatev, ki je bil opravljen dne 3.12.1996, je razvidno, da je stečajni senat po predloženih seznamih terjatev obravnaval tudi dve terjatvi stečajnega upnika, o katerih se je stečajna upraviteljica morala izjaviti, ali jih priznava ali prereka. Po seznamu v celoti priznanih terjatev (list št. 97) je stečajna upraviteljica upnikovo terjatev v višini 48.016,00 tolarjev s pp (pod zaporedno številko 6) v celoti priznala, po seznamu delno priznanih terjatev (list št. 103) pa je od upnikove terjatve v skupni višini 69.452,00 tolarjev s pp (pod zaporedno številko 3) priznala 21.436,00 tolarjev s pp in prerekala 48.016,00 tolarjev s pp.

Iz upnikovih prijav izhaja, da je znesek 48.016,00 tolarjev s pp zahteval le enkrat, čeprav je bil uvrščen v oba zgoraj navedena seznama. Upnik je namreč dne 26.7.1996 prijavil terjatev v višini 48.016,00 tolarjev s pp in dne 9.8.1996 še dodatno terjatev v višini 21.436,00 tolarjev s pp (obe imata številko ST-JT-94/96). V dodatni prijavi je v zahtevku na 2. strani izrecno navedel, da prijavlja le 21.436,00 tolarjev s pp., medtem ko je na 1. stran zapisal, da gre za prijavo "zaradi 48.016,00 tolarjev s pp" in "dodatno 21.436,00 tolarjev s pp" (tudi poudarjano) ter skupaj 69.452,00 tolarjev s pp (vsota obeh terjatev). Zaradi slednjega zneska in spregleda petita dodatne prijave, da se v njej zahteva samo 21.436,00 tolarjev, je bila terjatev 48.016,00 tolarjev s pp obravnavana dvakrat, razporejena v dva različna seznama terjatev in enkrat prerekana.

Ko je sodišče prve stopnje drugič obravnavalo že priznano terjatev 48.016,00 tolarjev s pp, je dejansko v okviru stečajnega postopka odločalo o zahtevku, ki se je že obravnaval in je bil v skladu s 142. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93, ZPPSL) ugotovljen, saj ga je stečajna upraviteljica priznala in ga ni prerekal nobeden izmed upnikov, ki so bili navzoči na naroku.

Odločanje o terjatvi, ki je že bila obravnavana, predstavlja bistveno kršitev določb stečajnega postopka po 11. točki II. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 15. členu ZPPSL smiselno uporablja tudi v stečajnih postopkih. Iz tega razloga je sodišče druge stopnje po 3. točki 380. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo v nov postopek, saj je o terjatvi že bilo odločeno. Terjatve pa tudi ni bilo mogoče zavreči, ker je upnik ni prijavil dvakrat, temveč samo enkrat, le sodišče prve stopnje jo je pomotoma dvakrat obravnavalo.

Če pa bi se upnikova terjatev 48.016,00 tolarjev s pp obravnavala samo enkrat in bi bila prerekana, bi stečajni senat po III. odstavku 144. člena ZPPSL na pravdo, da prerekana terjatev ne obstoji, moral napotiti stečajno upraviteljico in so navedbe v pritožbi v tem delu točne. Upnik namreč za omenjeni znesek ima izvršilni naslov, le-tega po 2. točki II. odstavka 16. člena Zakona o izvršilnem postopku predstavlja tudi izvršljiva odločba v upravnem postopku, če se glasi na izpolnitev denarne obveznosti.

Stroškov pritožbe sodišče druge stopnje stečajnemu upniku ni moglo priznati, saj ni stranka v smislu pravdnega postopka in mu stroški, nastali v zvezi z udeležbo v stečajnem postopku, ne gredo. Določb ZPP o stroških ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku, saj je slednji je po svoji pravni naravi nepravdni postopek, za katerega velja, da udeleženci trpijo svoje stroške, razen če zakon določa drugače - 35. člen Zakona o nepravdnem postopku. V stečajnem postopku le-ta določa povrnitev stroškov le tistim stečajnim upnikom, ki so člani upniškega odbora - 89. člen ZPPSL.