Jedro

ZNP drugače kot ZPP dopušča, da se pritožba upošteva izjemoma tudi po preteku pritožbenega roka. Po določbi 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku petnajstdnevnega roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Denacionalizacija sodi med zadeve, v katerih obstoji med udeleženci spor. Kadar v nepravdnem postopku nastopajo udeleženci z nasprotujočimi si interesi, ni mogoče upoštevati pritožbe, vložene po poteku zakonskega roka.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog predlagajoče stranke na ugotovitev, da je darilna pogodba, ki sta jo sklenila predlagateljica in kmetijska zadruga V. kot pravna prednica nasprotnega udeleženca, neveljavna in da se predlagateljici vrne premoženje, ki je bilo predmet te pogodbe. Proti sklepu sodišča prve stopnje se je predlagateljica pritožila. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je predlagateljica vložila revizijo zaradi napačne uporabe materialnega prava zaradi česar je bilo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Predlagateljica meni, da sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali okoliščin, zaradi katerih je prišlo do izpodbijane darilne pogodbe. Iz vsebine revizije je mogoče razbrati, da predlagateljica izpodbija sklep sodišča druge stopnje tudi zaradi bistvene kršitve določb nepravdnega postopka. Predlagateljica namreč v reviziji navaja, da višje sodišče ni ravnalo prav, ko ni upoštevalo dopolnitve pritožbe s pripravljalnim spisom. Predlagateljica meni, da bi sodišče moralo upoštevati dopolnitev, saj je bila vložena pri sodišču, še preden je le-to o pritožbi odločalo.

Sodišče prve stopnje je revizijo na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) poslalo nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Zakon o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27-1093/91, v nadaljevanju ZDen) v prvem odstavku 56. člena določa, da o zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena tega zakona odloča pristojno sodišče v nepravdnem postopku. Zakon o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št.30-1481/86, v nadaljevanju ZNP) v 37. členu določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če z ZNP ali drugim zakonom ni drugače določeno. ZNP drugače kot ZPP dopušča, da se pritožba upošteva izjemoma tudi po preteku pritožbenega roka. Po določbi 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku petnajstdnevnega roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.

Denacionalizacija sodi med zadeve, v katerih obstoji med udeleženci spor. Kadar v nepravdnem postopku nastopajo udeleženci z nasprotujočimi si interesi, ni mogoče upoštevati pritožbe, vložene po poteku zakonskega roka. V tem primeru sodišče, z upoštevanjem pritožbe po preteku v zakonu določenega roka, vselej prizadene pravice udeležencev, ki imajo nasprotne interese od pritožnika in pogoj iz 3. odstavka 33. člena ZNP ni izpolnjen. Zato je sodišče druge stopnje ravnalo prav, ko ni upoštevalo posebne določbe ZNP temveč pravila ZPP. Sodišče druge stopnje je odločilo v skladu z ustaljeno sodno prakso, da obrazložitev pritožbe, ki je bila vložena po izteku pritožbenega roka, ni upoštevna, čeprav je bila pritožba sama prijavljena v pritožbenem roku. Če bi namreč upoštevali dopolnitve in obrazložitve pritožbe, vložene po izteku pritožbenega roka, bi ob spoštovanju načela obojestranskega zaslišanja lahko prišlo do zavlačevanja postopka. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da sodišče druge stopnje, s tem, ko ni upoštevalo dopolnitve pritožbe po izteku pritožbenega roka, ni kršilo določb nepravdnega in pravdnega postopka. Revizijsko sodišče je po uradni dolžnosti, na podlagi 386. člena ZPP, tudi preverilo, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP in ugotovilo, da kršitve ni bilo.

ZDen v 5. členu določa, da se za upravičenca do denacionalizacije šteje tudi fizična oseba, katere stvari ali premoženje so prešle v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sila ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Namen ZDen je popraviti krivice, storjene v povojnem revolucionarnem času. Sodišče mora zato ob uporabi določbe 5. člena ZDen opraviti celovito analizo ravnanja strank pri sklepanju sporne pogodbe in upoštevati tudi takratne družbene razmere in razmere, v katerih se je znašel upravičenec ter medsebojni vpliv vseh naštetih dejavnikov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je kmetijska zadruga za to, da bi predlagateljičinemu možu dala štipendijo, ob koncu šolanja pa tudi zaposlitev, od predlagateljice zahtevala naj ji odstopi nepremično premoženje. Sodišči prve in druge stopnje sta celovito ocenili ravnanje obeh strank in ugotovili, da ravnanje kmetijske zadruge ni predstavljalo upoštevne oblike grožnje, sile ali zvijače v smislu 5. člena ZDen. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določbo 5. člena ZDen. Pravni posel, ki ga je sklenila predlagateljica ni bil darilna pogodba, temveč je šlo za vsaj delno odplačen pravni posel. Z njim je predlagateljica pridobila določene koristi za svojega moža. Presoja sodišča prve in druge stopnje, da predlagateljica v sklenitev pravnega posla ni bila prisiljena v smislu 5. člena ZDen je pravilna. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani in je na podlagi 393. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.