Jedro

Tudi posredovanje predloga za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega prekrškovnega organa države članice EU pristojnemu organu druge države članice, ki naj prizna in izvrši tujo odločbo o prekršku, je zato šteti kot tisto dejanje, ki meri na izvršitev sankcije.

Tako v obravnavani zadevi do relativnega zastaranja izvršitve globe ni moglo priti, saj je relativni zastaralni rok bil pretrgan z vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji - Okrajnega glavarstva Spittal an der Drau SP9-STR-4761/2013 z dne 27. 5. 2013, ki je postala pravnomočna 2. 7. 2013, zoper storilca B. M., prizna in izvrši (I. točka izreka), ter da je storilec bil z odločbo prekrškovnega organa v Avstriji spoznan za odgovornega večih kršitev Zakona o motornih vozilih v zvezi z Uredbo ES 561/2006 in je dolžan plačati neporavnano denarno sankcijo v skupni višini 490,00 EUR po priloženem plačilnem nalogu v 15. dneh po pravnomočnosti tega sklepa, sicer se izterja prisilno (II. točka izreka).

2. Zoper tak sklep se pritožuje Okrožno državno tožilstvo v Celju zaradi kršitev materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1). Sodišče prve stopnje naj bi kršilo 6. točko 186. člena ZSKZDČEU-1, saj je izvršitev sankcije v konkretnem primeru zastarala 2. 7. 2015, ko sta potekli dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, izpodbijani sklep pa je bil izdan 3. 12. 2015. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v skladu z določbami ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da v predmetni zadevi ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Kot izhaja iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje predlog za priznanje in izvršitev odločbe Okrajnega glavarstva Spittal an der Drau z dne 27. 5. 2013, ki je postala pravnomočna 2. 7. 2013, prejelo 23. 4. 2015. V nadaljevanju obrazložitve pa je sodišče prve stopnje kratko opisalo prekrške, za katere je storilec bil spoznan za odgovornega z odločbo pristojnega organa države izdaje in za katerega mu je bila izrečena denarna sankcija v skupni višini 490 EUR, ki je še ni poravnal. 5. V skladu s 6. točko 186. člena ZSKZDČEU-1 domače sodišče zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje, s katero je bila izrečena denarna sankcija, če je izvršitev denarne sankcije za dejanje, ki je prekršek po pravu Republike Slovenije, zastarala. Prvi odstavek 44. člena ZP-1 določa, da se izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Vendar pa v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. To pa so tista dejanja, ki so usmerjena proti končnemu cilju izvršitve izrečene sankcije. Dejanje, ki meri na izvršitev sankcije ni zgolj izdaja sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa (ali sklepa o izvršbi, s katerim se postopek izterjave začne), temveč vsako uradno procesno dejanje v postopku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi. Tudi posredovanje predloga za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega prekrškovnega organa države članice EU pristojnemu organu druge države članice, ki naj prizna in izvrši tujo odločbo o prekršku, je zato šteti kot tisto dejanje, ki meri na izvršitev sankcije. To je namreč tudi edino dejanje, ki ga po pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe o prekršku v okviru izterjave sankcije opravi organ, pristojen za postopek o prekršku. Za sam postopek upravne izvršbe denarnih obveznosti (med katerimi so tudi globe za prekršek) pa je na podlagi drugega odstavka 289. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pristojen davčni organ po postopku, pristojnem za izvršbo davčnih obveznosti. Zato je jasno, da je ravno to dejanje tujega prekrškovnega organa dejanje, ki meri na izvršitev sankcije v smislu tretjega odstavka 44. člena ZP-1 (primerjaj s sodbama Vrhovnega sodišča RS X Ips 238/2014 z dne 4. 6. 2015 in X Ips 466/2014 z dne 11. 6. 2015, v obeh 12. točko obrazložitve). Tako pri presoji pogoja iz 6. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 ni pomemben datum izdaje sklepa o priznanju in izvršitvi tuje odločbe, ki ga izpostavlja pritožba Okrožnega državnega tožilstva v Celju, temveč datum vložitve predloga za priznanje in izvršitev tuje odločbe pristojnega prekrškovnega organa.

6. Sicer držijo pritožbene navedbe, da bi relativno zastaranje izvršitve sankcije v obravnavani zadevi res nastopilo 2. 7. 2015, vendar pa iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja tudi, da je prvostopenjsko sodišče pred nastopom relativnega zastaranja izvršitve sankcije prejelo predlog za priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa Republike Avstrije, in sicer 23. 4. 2015. Tako v obravnavani zadevi do relativnega zastaranja izvršitve globe ni moglo priti, saj je relativni zastaralni rok bil pretrgan z vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa. Ker se tako ugotovitev sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, izkaže za pravilno, je tudi pravilna in zakonita odločitev, da se odločba pristojnega organa države izdaje prizna in izvrši. 7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo Okrožnega državnega tožilstva v Celju kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).