Jedro

Pritožbena trditev, da se hiši na naslovu X. 2 ni smel približati že ob izreku prepovedi približevanja hiši na naslovu X. 1, ker sta hiši na razdalji manj kot 200 metrov, je pavšalna in neobrazložena in je zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Glede na to, da toženec ne zanika, da je v aprilu 2020, ko sta se mu vročala tožba in sklep o začasni odredbi, bival na naslovu X. 2, kar je dodatno podkrepljeno tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi iz predloženih listin izhaja, da je toženec v pomembnem obdobju vročanja sporne pošiljke dejansko prebival na naslovu X. 2, česar toženec tudi ne izpodbija, pa mu je bila edino na tem naslovu možna osebna vročitev tožbe in sklepa o začasni odredbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 23. 9. 2020 zavrglo. Ugotovilo je, da ga je toženec vložil prepozno, ker sta mu bili tožba in začasna odredba vročeni 29. 4. 2020. 2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožil toženec in pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi, predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, mu vroči predlog za izdajo začasne odredbe ter tožbo in mu omogoči, da na obe vlogi odgovori, saj so mu kršene pravice iz Zakona o pravdnem postopku (absolutno bistveno po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) in Ustave RS. Kot bistveno zatrjuje, da tožbe in sklepa o začasni odredbi ni prejel. Poudarja, da osebna vročitev pomeni, da naslovnik potrdi njen prejem, v nasprotnem primeru pa se vročitev šteje za opravljeno le v primeru, če je bil naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pošiljko prevzame. Tožencu pa je bila izrečena (naknadno ugotovljeno nezakonita) prepoved približevanja stanovanjski hiši X. 1 (in nato tudi X. 2). Objekt na naslovu X. 2 stoji na manjši razdalji kot 200 m od objekta na naslovu X. 1, zato toženec tudi do stanovanjske hiše na naslovu X. 2 ni mogel. Zato mora pritožbeno sodišče odgovoriti na pravno vprašanje ali vročitev, ki ti jo dejansko prepreči sodišče s tem, ko ti da prepoved približevanja objektu, velja za opravljeno na način, da je bilo obvestilo puščeno ravno v predalčniku na objektu, ki se mu ne smeš približevati.

V pravočasni dopolnitvi pritožbe toženec dodatno navaja, da je bil v času, ko je živel v svoji stanovanjski hiši, poštni predal bele barve in desno od vhodnih vrat, nato ga je tožnica odstranila, kar kažejo priložene fotografije in zato poštar nikakor ni mogel pustiti pošte v neobstoječem nabiralniku. Dodaja, da je sedaj stanje zoper takšno, da je na desni strani vhodnih vrat nameščen nov nabiralnik, za katerega toženec ključa nima, na stolu pri lopati za odmetavanje snega pa je položen prejšnji bel nabiralnik, za katerega je toženec imel ključ.

3. Na pritožbo je tožnica odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ob poskusu vročitve sklepa o začasni odredbi in tožbe na naslovu X. 2, tega ni bilo mogoče osebno vročiti tožencu in je bilo zato v njegovem hišnem predalčniku 14. 4. 2020 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je sodno pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker toženec tega v 15-tih dneh ni storil, mu je bilo 30. 4. 2020 v hišnem predalčniku, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, puščeno celotno pisanje. Sodišče prve stopnje je s tem vročitev tožbe in sklepa o začasni odredbi štelo za opravljeno dne 29. 4. 2020. Drži pritožbena trditev, da je bila tožencu izrečena prepoved približevanja objektu X. 1, in sicer 31. 3. 2020. Dne 10. 4. 2020 je bil nato res izdan tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, na podlagi katerega se je tožencu prepovedalo tudi približevanje objektu na naslovu X. 2. Toženec ne zanika, da se je s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10. 4. 2020 seznanil 15. 7. 2020. Glede na to se na ta sklep, tako kot to pojasnjuje že sodišče prve stopnje, ne more sklicevati glede vročitve, ki se glede tožbe in sklepa o začasni odredbi šteje za opravljeno 29. 4. 2020 na naslovu X. 2. Pritožbena trditev, da se hiši na naslovu X. 2 ni smel približati že ob izreku prepovedi približevanja hiši na naslovu X. 1, ker sta hiši na razdalji manj kot 200 metrov, je pavšalna in neobrazložena in je zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Glede na to, da toženec ne zanika, da je v aprilu 2020, ko sta se mu vročala tožba in sklep o začasni odredbi, bival na naslovu X. 2, kar je dodatno podkrepljeno tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi iz predloženih listin izhaja, da je toženec v pomembnem obdobju vročanja sporne pošiljke dejansko prebival na naslovu X. 2, česar toženec tudi ne izpodbija, pa mu je bila edino na tem naslovu možna osebna vročitev tožbe in sklepa o začasni odredbi.

Neupoštevna je tudi pritožbena trditev glede tega, da v času vročanja ni bilo na hiši X. 2 hišnega predalčnika. Navedenega namreč pritožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navajal in je zato to nedopustna pritožbena novota, ki jo pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj toženec ne navede okoliščin, zaradi katerih tega ni mogel navajati že v samem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

6. Glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Izrek o stroških postopka temelji na šestem odstavku 163. člena ZPP.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.