Jedro

Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu sploh ugodilo.

Toženka ne more sklicevati na neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožnica, saj dokazni predlog tožnice ne vključuje tudi dokaznega predloga toženke. Toženka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama toženka navedla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 79530/2012 z dne 4. 6. 2012 v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Toženki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožnice v višini 182,83 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

2. Toženka je zoper izpodbijano sodbo pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma podredno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katera je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da: 1. je tožnica upravnik poslovne stavbe na naslovu ..., kjer ima toženka gostinski lokal, 2. je toženka v tej stavbi etažni lastnik (s solastniškim deležem 0,4317%), 3. tožnica zahteva plačilo obratovalnih stroškov, stroškov upravljanja in vzdrževanja, 4. so bile zaračunane storitve opravljene.

7. Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da je toženka pasivno legitimirana kot etažna lastnica v tej stavbi. Pritožnica z navedbami, da ni lastnica nepremičnine posega v ugotovljeno dejansko stanje, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog. Prav tako pa navedbe, da toženka ni etažna lastnica, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki je na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj toženka ne pojasni, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni navajala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tudi z oporekanjem ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da toženka ni dokazala samovoljne spremembe deleža, toženka nedopustno izpodbija v prvostopnem postopku ugotovljeno dejansko stanje.

8. Neutemeljeno je nadalje opozarjanje pritožbe na bistveno kršitev določb postopka zaradi (po mnenju pritožnice) napačne ugotovitve, da je bila vloga toženke z dne 20. 11. 2012 (prepozna). Pritožbeno sodišče iz podatkov spisa ugotavlja, da je bila dopolnitev tožbe s pozivom, naj v roku osmih dni odgovori, toženki vročena dne 10. 11. 2012. Kljub temu, da se je rok za odgovor iztekel že dne 19. 11. 2012, je bila prva pripravljalna vloga toženke poslana priporočeno po pošti šele dne 21. 11. 2012. Sodišče prve stopnje torej te pripravljalne vloge utemeljeno ni upoštevalo, saj je bila vložena prepozno (453. člen v zvezi s četrtim odstavkom 452. člena ZPP).

9. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni opravilo naroka, na katerem bi izvedlo zaslišanje strank. Določilo drugega odstavka 454. člena ZPP namreč pooblašča sodišče, da izda odločbo o sporu brez naroka, če ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in v kolikor nobena stranka ne zahteva izvedbe naroka. Pri tem mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati in ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno z odločitvijo, da naroka ne izvede, saj ga pravdni stranki nista izrecno zahtevali. Pravilno je tudi zavrnilo dokazni predlog tožnice po zaslišanju pravdnih strank, saj le-ta ni bil konkretiziran, dejansko stanje pa je bilo razvidno že iz spisovne dokumentacije. Tudi sicer pa se toženka ne more sklicevati na neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožnica (zaslišanje pravdnih strank). Dokazni predlog tožnice namreč ne vključuje tudi dokaznega predloga toženke. Toženka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama toženka navedla.

10. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).