Jedro

Spor v Slovenski vojski zaposlenega delavca, ki izvira iz postopka, vodenega po Programu selekcije za sprejem kandidatk in kandidatov v šolo za častnike, se šteje za individualni delovni spor.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Tožeča stranka je zaposlena v Slovenski vojski na delovnem mestu referent za šport in usposabljanje v poveljstvu 10. MOTB. Pri Upravnem sodišču RS je vložila tožbo, v kateri je s sklicevanjem na 28. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1 - Ur. l. RS, št. 105/2006 in nadaljnji) ter molk organa zahtevala, da naj tožena stranka izda odločbo o njeni pritožbi zoper postopek izbire kandidatov za šolo za častnike. Ker je Ministrstvo za obrambo upravni organ, mora postopati po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP - Ur. l. RS, št. 80/1999 in nadaljnji) in ji o njeni pritožbi izdati in vročiti obrazloženo odločbo.

Upravno sodišče RS se je s sklepom U 482/2007-6 z dne 6.2.2008 izreklo za stvarno nepristojno. Obrazložilo je, da je tožeča stranka zaposlena v Slovenski vojski in da gre pri izboru za šolo za častnike za odločitev v zvezi s pravico do izobraževanja, ki izhaja iz delovnega razmerja. Glede na določbo 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/04 in nadaljnji) je zato za odločitev o sporu pristojno delovno sodišče. Delovno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva odstopljena kot stvarno pristojnemu, te pristojnosti ni sprejelo. Pojasnilo je, da je odločilno, kaj se zahteva s tožbo in po katerem pravu naj sodišče odloči. Glede na tožbeni zahtevek se spor nanaša izključno na presojo pravilne uporabe procesnih pravil v upravnem postopku, ne pa vsebinsko presojo odločitve upravnega organa, ki ni izdal obrazložene odločbe. Pri presoji ustreznosti postopanja ne predstavljajo pravne podlage določbe, ki materialnopravno urejajo pravice iz ali v zvezi z delovnim razmerjem. Predlagalo je, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o sporu o pristojnosti.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Na podlagi prvega odstavka 101. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU - Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) ima javni uslužbenec pravico do kandidiranja za napotitev na izobraževanje za pridobitev dodatne izobrazbe v interesu delodajalca. Že iz samega besedila zakonskega določila je jasno razvidno, da gre za pravico iz delovnega razmerja. Na takšno naravo pravice kaže tudi opredelitev strank, ki v skladu s tretjim odstavkom 101. člena ZJU o pravicah in obveznostih na izobraževanje napotenega delavca skleneta pogodbo: to sta javni uslužbenec in predstojnik (ki glede na prvi odstavek 33. člena ZJU v organu državne uprave izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca).

Zakon o obrambi (ZObr - Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadaljnji) lahko posamezna vprašanja za poklicne pripadnike Slovenske vojske uredi drugače, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil (tretji odstavek 22. člena ZJU). Vojaško izobraževanje in usposabljanje ureja 64. člen ZObr, ki v 2. alinei prvega odstavka kot eno od oblik izobraževanja določa tudi šolo za častnike. Na podlagi osmega odstavka 64. člena ZObr pogoje za vpis in programe za vojaške šole določa minister (obravnavana zadeva se nanaša na Program selekcije za sprejem kandidatk in kandidatov v šolo za častnike št. 811-01-15/2005-2 z dne 4.5.2005; v nadaljevanju: Program). Glede pravice do izobraževanja v ZObr (oziroma na njegovi podlagi izdanem Programu) ni določb, na podlagi katerih bi se pravice do izobraževanja v Slovenski vojski že zaposlenega delavca ne štelo za pravico iz delovnega razmerja, temveč za kakšno drugo pravico. V zvezi s tem velja dodatno opozoriti tudi na II. poglavje Pravil službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 49/1996 in nadaljnji), ki v 8. odseku, točki 100 med drugim izrecno določa, da se vloge, s katerimi vojaške osebe uveljavljajo pravice v zvezi z delovnopravnim statusom, rešujejo po delovnopravnih predpisih.

Obravnavani spor v Slovenski vojski zaposlenega delavca, ki izvira iz postopka, vodenega po Programu selekcije za sprejem kandidatk in kandidatov v šolo za častnike, se glede na zgoraj obrazloženo šteje za individualni delovni spor po b) točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji), t. j. spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, o katerem je pristojno odločati delovno sodišče. Vrhovno sodišče RS je zato na podlagi določb drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) sklenilo, da je za odločitev o sporu stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.