Jedro

Takšni zaključki prvostopnega sodišča pa so preuranjeni. Ugotovitve prvostopnega sodišča o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožeče stranke, zlasti ugotovitev, da tožeča stranka poravnava svoje obveznosti, namreč še ne dajejo zadostne opore za zaključek, da ima sredstva za plačilo sodne takse za nasprotno tožbo (in ostalih taks) oziroma, da jih lahko zagotovi v za to predvidenem zakonskem roku, ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost. Prvostopno sodišče namreč ni ugotavljalo, katere obveznosti, kako in na kakšnih podlagah tožeča stranka poravnava (ali gre tudi za prisilne izterjave obveznosti) in v zvezi s tem, ali dosedanji prilivi, upoštevaje njene neporavnane obveznosti, omogočajo tudi plačilo takse za nasprotno tožbo (in ostalih taks).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožeče stranke) za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu 5. odst. 168. člena ZPP sodišče lahko oprosti pravno osebo plačila taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o oprostitvi plačila teh taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (6. odst. 168. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče v okviru presoje, ali so v danem primeru podani pogoji, da se tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks, ugotovilo, da tožeča stranka nima premoženja, da izkaz prihodkov in odhodkov za leto 2003 ni negativen, temveč celo pozitiven, da iz izpisov prometa na transakcijskem računu tožeče stranke izhaja, da je imela v zadnjih šestih mesecih redne prilive dohodkov ter da njen transakcijski račun v preteklih šestih mesecih ni bil dlje časa neprekinjeno blokiran, znesek neporavnanih obveznosti pa ne presega bistveno običajnih prilivov tožeče stranke v zadnjih šestih mesecih. Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je zaključilo, da je tožeča stranka sposobna poravnavati svoje obveznosti in jih tudi poravnava, da finančno posluje okoli ničle, zaradi česar pa ni moč zaključiti, da nima sredstev za plačilo takse oziroma da bi plačilo sodne takse za tožbo v višini 51.000,00 SIT ogrozilo njeno dejavnost. Takšni zaključki prvostopnega sodišča pa so preuranjeni. Ugotovitve prvostopnega sodišča o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožeče stranke, zlasti ugotovitev, da tožeča stranka poravnava svoje obveznosti, namreč še ne dajejo zadostne opore za zaključek, da ima sredstva za plačilo sodne takse za nasprotno tožbo (in ostalih taks) oziroma, da jih lahko zagotovi v za to predvidenem zakonskem roku, ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost. Prvostopno sodišče namreč ni ugotavljalo, katere obveznosti, kako in na kakšnih podlagah tožeča stranka poravnava (ali gre tudi za prisilne izterjave obveznosti) in v zvezi s tem, ali dosedanji prilivi, upoštevaje njene neporavnane obveznosti, omogočajo tudi plačilo takse za nasprotno tožbo (in ostalih taks). Šele ob ugotovitvi zgoraj navedenih odločilnih dejstev v zvezi s poravnavanjem obveznosti tožeče stranke oziroma njenim likvidnostnim stanjem, bo moč odgovoriti na vprašanje, ali tožeča stranka ima oziroma nima sredstev za plačilo taks in ali jih lahko zagotovi brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pritožnik (tožeča stranka) utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka v zvezi s trditvami, da ni zmožna plačati sodnih taks, predlagala zaslišanje njenega direktorja, a prvostopno sodišče njenemu predlogu ni sledilo.

Prvostopno sodišče je torej nepopolno ugotovilo odločilno dejansko stanje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo prvostopnemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. in 366. členom ZPP).

Prvostopno sodišče naj v ponovljenem postopku ugotavlja zgoraj navedena dejstva in okoliščine, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče, zasliši direktorja tožeče stranke, nato pa o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ponovno odloči.