Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pravdni stranki sta bivša zakonca. Sporna je pasivna legitimacija v primeru skupnih vlaganj zakoncev v nepremičnino, ki je v lasti tretjega (starša enega od zakoncev). Tožnica je tožila bivšega zakonca in ne njegove mame, ki je bila lastnica nepremičnin ob zaključku vlaganj.

2.Sodišče prve stopnje je (med drugim) ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo skupna vlaganja v nepremičnine parc. št. 3/1, 3/2, 4/2, 4/3, vse k. o. ..., in da se je zaradi teh vlaganj povečala vrednost navedenih nepremičnin v znesku 86.710 EUR ter da znaša delež tožnice na skupnem premoženju 40/100, delež toženca pa 60/100. Sicer je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da mora toženec iz naslova povečanja vrednosti navedenih nepremičnin tožnici plačati znesek 34.684 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2019 dalje. Sicer je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

3.Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka delno spremenilo tako, da je zavrnilo tudi zahtevek, da mora toženec tožnici plačati znesek 34.684 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2019 dalje. V ostalem delu je toženčevo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Tožnica predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je v primeru skupnih vlaganj zakoncev v nepremičnino, ki je v lasti tretjega (starša enega od zakoncev), za zahtevek za izplačilo vlaganj oz. iz naslova neupravičene obogatitve pasivno legitimiran izključno lastnik nepremičnine ob zaključku vlaganj (torej starš enega od zakoncev) ali pa pasivna legitimacija preide na zakonca (kot novega lastnika), če je ta pridobil nepremičnino kasneje med trajanjem zakonske zveze od starša z izročilno pogodbo in je ob prenehanju življenjske skupnosti zakoncev edini, ki ima od vlaganj dejansko korist; (2) ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je z vlaganji zakoncev v nepremičnino tretjega - starša enega od zakoncev - obogaten prejšnji lastnik nepremičnine (torej starš enega od zakoncev), čeprav je novi lastnik (eden o zakoncev) pridobil nepremičnino od starša z izročilno pogodbo in je s kasnejšo prodajo nepremičnine tretjemu pridobil njeno tržno vrednost (ki vključuje tudi vrednost vlaganj), medtem ko prejšnji lastnik (starš enega od zakoncev) od same nepremičnine nima nobene neposredne premoženjske koristi; (3) ali specifična narava razmerij med zakoncema ter prevzem nepremičnine s strani enega zakonca z izročilno pogodbo s starši med trajanjem zakonske zveze utemeljujejo odstop od mnenja, da je za izplačilo vlaganj pasivno legitimiran tisti, ki je bil lastnik nepremičnine v času zaključka vlaganj; (4) ali je za določitev pasivno legitimirane osebe pri povrnitvi vlaganj zakoncev v nepremičnino odločilno, kdo je bil lastnik nepremičnine v času zaključka vlaganj, ali pa je odločilno, kdo je bil njen lastnik v času razveze zakonske zveze (oziroma razpada življenjske skupnosti), ko pravna podlaga za vlaganja odpade in terjatev dejansko zapade? Ali je materialnopravno pravilno stališče, da je zavezanec za vračilo vlaganj starš (mati) enega od zakoncev, ker je bil lastnik ob zaključku del, čeprav je pravna podlaga za bivanje in vlaganja odpadla šele z razvezo zakonske zveze, takrat pa je bil izključni lastnik nepremičnine že zakonec? Ali se pri vlaganjih zakoncev v nepremičnino, ki jo eden od njiju med trajanjem zakonske zveze pridobi od svojih staršev z izročilno pogodbo, obogatitveno načelo in pasivna legitimacija presojata glede na stanje ob prenehanju skupnosti, ko se ugotavlja dejansko prikrajšanje in dejanska obogatitev; in (5) ali je pri presoji pasivne legitimacije za povračilo skupnih vlaganj zakoncev v nepremičnino oz. pri presoji prehoda obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve zaradi vlaganj treba upoštevati specifično naravo izročilne pogodbe kot pravnega posla z dednopravnimi elementi (katere namen je vnaprejšnja razdelitev zapuščine - vnaprejšnja ureditev dedovanja), tako da se obveznost povrnitve vlaganj prenese na prevzemnika nepremičnine (zakonca) enako, kot bi se po ustaljeni sodni praksi nanj prenesla v primeru dedovanja (po smrti izročevalca - starša).

5.Predlog ni utemeljen.

6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).