Jedro

Ker je bilo z dokončno odločbo tožnika odločeno, da toženec do otroškega dodatka ni upravičen, je toženec dodatek prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 270,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2008 do plačila, v roku osmih dni pod izvršbo.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Prosi za odpis preveč izplačanih sredstev, ker je brez zaposlitve in brez dohodkov. Kot dokaz prilaga potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je Center za socialno delo A. z odločbo št. ... z dne 28. 11. 2007 odločil, da je toženec upravičen do otroškega dodatka za otroka A.A. in A.B. za obdobje od 1. 12. 2007 do 30. 11. 2008 v skupni višini 170,02 EUR mesečno oziroma v usklajenem znesku ob vsakokratni uskladitvi z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Po kontroli podatkov na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa je nato z odločbo št. ... z dne 12. 3. 2008 Center za socialno delo A. odločil, da toženec ni upravičen do otroškega dodatka za otroka A.A. in A.B. za obdobje od 1. 12. 2007 do 30. 11. 2009 oziroma pravilno 30. 11. 2008 v skupni višini 130,33 EUR mesečno. Nato je glede na to, da je bil obveščen, da je otrok A.B. dopolnila 26 let starosti, Center za socialno delo A. z odločbo z dne 26. 11. 2008 odločil, da je toženec upravičen do otroškega dodatka od 1. 6. 2008 do 31. 5. 2009 za otroka A.A. v višini 69,12 EUR mesečno, ni pa upravičen do otroškega dodatka za otroka A.B. od 1. 6. 2008 dalje. Ker pa je bil Center za socialno delo A. obveščen, da tudi otrok A.A. nima več statusa dijakinje, je z drugo odločbo prav tako z dne 26. 11. 2008 odločil, da toženec ni upravičen niti do otroškega dodatka za otroka A.A. in sicer od 1. 10. 2008 dalje.

Tako je toženec neupravičeno prejel otroški dodatek dne 14. 7. 2008 za mesec junij 2008 v višini 146,36 EUR, ker je bil upravičen le do otroškega dodatka v višini 69,12 EUR mesečno, dne 13. 8. 2008 za mesec julij 2008 v višini 152,26 EUR, namesto v višini 71,95 EUR mesečno, dne 12. 9. 2008 za mesec avgust 2008 v višini 152,36 EUR, namesto v višini 71,95 EUR mesečno, dne 15. 10. 2008 za mesec september 2008 v višini 152,36 EUR, namesto v višini 71,95 EUR mesečno in dne 14. 11. 2008 za mesec oktober 2008 v višini 152,36 EUR, ko ni bil več upravičen do otroškega dodatka niti za otroka A.A.. Neupravičeno je tako toženec prejel 470,83 EUR oziroma se je njegov dolg zmanjšal za 200,00 EUR, kolikor je toženec tožniku 3. 8. 2009 že povrnil. Neupravičene zneske otroškega dodatka pa je dolžan toženec na podlagi tretjega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2011, v nadaljevanju OZ) tožniku vrniti ter skladno z določbo 193. člena OZ še zamudne obresti.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi citiranih določb OZ tožencu naložilo v plačilo znesek 270,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2008 do plačila, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ni pa pritožbeno sodišče odločalo o toženčevem predlogu za odpis dolga, saj za to ni pristojno. Odločanje o odpisu dolga je v pristojnosti tožnika in stvar dogovarjanja med tožnikom in tožencem, kolikor bo takšno vlogo in z utemeljitvijo kot v pritožbi, toženec vložil pri tožniku.