Jedro

Za škodo, ki jo je utrpel tožnik zaradi nepravilnega zdravljenja, tožena stranka (bolnišnica) odgovarja samo v obsegu koliko škode je nastalo iz tega naslova, ne odgovarja pa za škodo, ki jo je tožnik utrpel v drugem škodnem dogodku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 200.000,00 SIT ter mu povrniti 49.950,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.5.1993 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo ter tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje tako spremeni, da stroškovno ugodi njegovemu zahtevku v celoti. V pritožbi tožnik navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je menilo, da tožena stranka ni odgovorna za odškodnino za skaženost in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti napačno, prav tako pa je prisojena odškodnina za strah in fizične bolečine prisojena v premajhnem znesku. Sodišče bi moralo odškodnino odmeriti kompleksno, saj je bila škoda večja, ne glede na sodbo zoper R. tudi v obsegu splošnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa je ravno tako utrpel zaradi dveh posegov, tako zaradi samega padca kot zaradi poprave zdravstvenega zdravljenja.

Pritožba ni utemeljena.

Podlaga odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo je utrpel tožnik zaradi nepravilnega zdravljenja in s tem v zvezi s ponovno operacijo poškodovane noge, ni sporna, saj se tožena stranka ne pritožuje.

Zmotno pa je stališče tožnika, da tožena stranka odgovarja za polovico celotne škode, ki jo je utrpel na smučanju na K. 12.12.1987, saj za to škodo v celoti odgovarja upravljalec smučišča, kar je bilo ugotovljeno v zadevi P 8/89 Temeljnega sodišča v K. - enote v K. Tožnik je v tem postopku upravičen samo do škode, ki mu je nastala zaradi nepravilnega zdravljenja. Obseg in vrsto škode je sodišče prve stopnje ugotovilo z izvedencem dr. T. L. Iz njegovih ugotovitev izhaja, da je bila potrebna ponovna operacija tožnikove leve noge, po kateri je bila zamenjana zlomljena plošča na stegnenici leve noge.

Zaradi te ponovne operacije je tožnik utrpel skupno 7 dni hudih bolečin, srednje hude bolečine prav tako 7 dni, nato pa padajoče bolečine, ki so se po mesecu dni izravnale s prejšnjimi. Od neprijetnosti med zdravljenjem gre za dodatno 12 dni hospitalizacije. Glede na intenzivnost in trajanje bolečin ter neprijetnosti med zdravljenjem je tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem primerna odškodnina za fizične bolečine v znesku 150.000,00 SIT. Tudi odškodnino za strah je sodišče prve stopnje odmerilo v skladu s trajanjem in intenziteto strahu (utemeljen strah, da bo ponovno operiran in strah za izid zdravljenja noge po operaciji), tako, da je pritožba neutemeljena tudi v tem delu, ko tožnik zahteva višjo odškodnino iz tega naslova.

Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo zahtevka za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in za skaženost, saj po ugotovitvah izvedenca tožnik teh dveh vrst škode zaradi dodatne operacije ni utrpel, tako da nasprotne pritožbene trditve ne morejo prepričati.

Ker tako ni podan zatrjevani pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava, niti ni sodišče prve stopnje bistveno kršilo določil postopka iz čl. 354/2 ZPP je bilo pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi pravilno odločitev v izpodbijanem delu sodbe sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP).