Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica je bila v času nesreče pri delu zaposlena pri družbi H. d.o.o. in ne pri toženi stranki. Njen delodajalec je bil izvajalec del čiščenja poslovnih in proizvodnih prostorov pri toženi stranki, vendar ne na podlagi pogodbe o zagotavljanju dela delavcev drugemu uporabniku. Zato ne gre za spor iz razmerja, ki ga ureja 5. člen ZDSS-1, temveč za spor iz civilnega razmerja, v katerem je potrebno postopati po pravilih pravdnega postopka (1. člen ZPP).
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Kranju.
1. V tožbi, ki jo je vložila dne 30. 4. 2008 pri Okrožnem sodišču v Kranju, je tožnica navajala, da se je dne 19. 5. 2005 poškodovala v delovni nezgodi pri toženi stranki. Iz tega naslova je zahtevala odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 26.224,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.
2. Okrožno sodišče v Kranju se je s sklepom z dne 26. 5. 2008 izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Oddelek v Kranju. Pri odločitvi o stvarni nepristojnosti se je oprlo na določbo točke b prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list Republike Slovenije, št. 2/2004 in nadalj.), po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
3. Delovno in socialno sodišče pristojnosti ni sprejelo, ker tožnica ni bila delavka tožene stranke, le ta pa tudi ne uporabnik, h kateremu je bila napotena na delo. Tožnica je imela namreč sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za opravljanje del čistilke poslovnih in proizvodnih prostorov z delodajalcem H. d.o.o., res pa je dne 19. 5. 2005 opravljala delo čiščenja pri toženi stranki. Med tožničinim delodajalcem in toženo stranko ni obstajala pogodba po 57. do 62. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list Republike Slovenije, št. 42/2002 in nadalj.). Zato je sodišče v skladu z 19. členom ZDSS-1 ter 24. in 25. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.) predlagalo Vrhovnemu sodišču, da odloči v sporu o pristojnosti.
4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.
5. Delovna in socialna sodišča kot specializirana sodišča so pristojna za reševanje tistih sporov, za katere tako določa zakon. Ti spori so po 1. 1. 2005 opredeljeni v 5., 6. in 7. členu ZDSS-1. Med temi je v točki b prvega odstavka 5. člena zakona določeno, da je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. To vključuje tudi spore o odškodnini za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi nesreč pri delu (ali poklicnih bolezni), v katerih kot stranki nastopata delavec in delodajalec. V točki c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je določena pristojnost delovnega sodišča tudi za odločanje o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delavcem in uporabnikom. V tem primeru gre za novo pristojnost v primerjavi s prejšnjim Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list Republike Slovenije, št. 19/94 in nadalj.), ki je posledica nove ureditve pogodb o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku na podlagi določb 57. do 62. člena ZDR. Pred tem veljavna delovnopravna zakonodaja tega instituta ni poznala in urejala.
6. Iz podatkov o kompetenčnem dejanskem stanju izhaja, da je bila tožnica v času nesreče pri delu zaposlena pri družbi H. d.o.o. in ne pri toženi stranki. Njen delodajalec je bil izvajalec del čiščenja poslovnih in proizvodnih prostorov pri toženi stranki, vendar ne na podlagi pogodbe o zagotavljanju dela delavcev drugemu uporabniku.
7. Zato ne gre za spor iz razmerja, ki ga ureja 5. člen ZDSS-1, temveč za spor iz civilnega razmerja, v katerem je potrebno postopati po pravilih pravdnega postopka (1. člen ZPP).
8. Glede na navedeno in z upoštevanjem vrednosti spornega predmeta je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.