20. 2. 2014

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ljubljana Bežigrad, na seji 20. februarja 2014

odločilo:

Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Ljubljana Bežigrad št. 101459696 z dne 21. 12. 2011 je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

OBRAZOŽITEV

A.

1.Policijska postaja Ljubljana Bežigrad (v nadaljevanju prekrškovni organ) je kršitelju izdala plačilni nalog na podlagi 57. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZP-1) zaradi prekrška po drugem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 – ZJRM-1). Kršitelj je prekrškovnemu organu 22. 12. 2011 poslal vlogo, poimenovano "V kontekstu prijave", s prilogo z dne 21. 12. 2011, ki jo je poimenoval "V kontekstu pritožbe zoper neupravičeno izdano globo za neobstoječi prekršek št. reference SI 12 0000 1014 5969 6" in v rubriki "z/veza" navedel "nepojemljiva zloraba policijske uniforme". Prekrškovni organ je to vlogo, ki jo je prejel 23. 12. 2011, štel za zahtevo za sodno varstvo in jo odstopil v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2.Okrajno sodišče v Ljubljani se je izreklo za nepristojno za odločanje o navedeni vlogi. V sklepu navaja, da je prekrškovni organ zadevo preuranjeno odstopil sodišču, saj ni opravil predhodnega preizkusa vložene zahteve za sodno varstvo v skladu s 63. členom ZP-1. Prav tako navaja, da vloga z dne 23. 12. 2011 sploh ni zahteva za sodno varstvo, temveč naj bi storilec z njo izražal nezadovoljstvo s postopkom, ki sta ga z njim opravila policista. Ker naj v prostorih Inšpektorata za okolje in prostor v času uradnih ur ne bi uspel opraviti določenega uradnega dejanja, naj bi vlogo naslovil na Ministrstvo za javno upravo, Inšpektorat za javno upravo (v nadaljevanju Inšpektorat), in ji priložil "prilogo z naslovom nepojemljiva zloraba policijske uniforme". Sodišče je zavzelo tudi stališče, da je bil plačilni nalog izdan na podlagi 57.a člena ZP-1, ker naj policist sam storilčevega ravnanja ne bi videl, temveč naj bi mu o njem povedal inšpektor. Zoper tak plačilni nalog je po mnenju sodišča mogoče vložiti le ugovor, za odločanje o katerem je pristojen prekrškovni organ, zato mu je zadevo vrnilo v pristojno odločanje.

3.Prekrškovni organ je vložil zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti. V njej navaja, da je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zaznala, saj je bil prekršek storjen zoper njo, in da je bil zato izdan plačilni nalog po 57. členu ZP-1. Zoper tak plačilni nalog naj bi bila dovoljena zahteva za sodno varstvo, o kateri je pristojno odločati sodišče.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.Glede navedbe Okrajnega sodišča, da je prekrškovni organ izdal plačilni nalog na podlagi 57.a člena in ne na podlagi 57. člena ZP-1, Ustavno sodišče ponovno poudarja, da vprašanje, ali je prekrškovni organ plačilni nalog izdal pravilno in zakonito ali ne (ker bi moral sprejeti drugačno odločitev), ne more biti predmet presoje sodišča v fazi preizkusa procesnih predpostavk za odločanje o pravnem sredstvu, niti ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča pri odločanju o sporu glede pristojnosti. O tem (v okviru zakonsko predpisanih mej preizkusa) presoja sodišče, ko meritorno odloča o zahtevi za sodno varstvo.[1]

6.Iz priloženega plačilnega naloga izhaja, da je bil izdan na podlagi 57. člena ZP-1, zato je zoper njega dovoljena zahteva za sodno varstvo. Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pa je v skladu s sedmim odstavkom 63. člena pristojno okrajno sodišče. Ob tem Ustavno sodišče dodaja, da se sodišče ob oceni, da prekrškovni organ ni opravil preizkusa v skladu s 63. členom ZP-1, ne sme izreči za nepristojno. Prekrškovni organ je sicer dolžan opraviti predhodni preizkus, vendar je odločanje v tem delu prepuščeno njegovi presoji, sodišče pa lahko v skladu s 64. in 65. členom ZP-1 sámo ugotovi in odpravi tudi morebitne kršitve, ki bi jih lahko odpravil že prekrškovni organ v okviru predhodnega preizkusa, pa tega ni storil.

7.Sodišče v sklepu, s katerim se je izreklo za nepristojno, navaja tudi, da vloga z dne 23. 12. 2011 sploh ni zahteva za sodno varstvo, temveč da gre za dopis, ki ga je kršitelj vložil na Inšpektorat.[2] Iz podatkov v spisu zadeve je razvidno, da je prekrškovni organ 23. 12. 2011 prejel dopis z dne 22. 12. 2011, naslovljen na Inšpektorat. Vlagatelj je v tem dopisu navedel, da prilaga tudi "pritožbo, ki je bila posredovana na PP Ljubljana Bežigrad." Dopisu priložena vloga z dne 21. 12. 2011 se nanaša na plačilni nalog št. 101459696 z dne 21. 12. 2011, ki ga je izdal prekrškovni organ in je nanj tudi naslovljena. Kršitelj v njej izraža pričakovanje, da bo "pritožbeni organ […] z vso potrebno skrbnostjo kritično proučil pritožbo in primerno odreagiral – z razveljavitvijo in z umikom spornega naloga za lažnivo izrečeno vsebino". V pripisu k tej prilogi je navedeno še, da je bila kot priloga prijave poslana tudi na Inšpektorat.

8.Kršitelj je torej prekrškovnemu organu dejansko poslal dopis, naslovljen na Inšpektorat, in zgolj kot prilogo temu dopisu tudi vlogo, ki je po vsebini nedvomno zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog št. 101459696 z dne 21. 12. 2011 in je (pravilno) naslovljena na prekrškovni organ. Da gre za očitno pomoto vlagatelja pri pošiljanju vloge, je mogoče sklepati tako iz dopisa kot tudi iz pripisa na koncu priloge. Zgolj zaradi takšne očitne pomote vlagatelja se sodišče ne sme izreči za nepristojno, temveč bo moralo vlogo z dne 21. 12. 2011 obravnavati kot zahtevo za sodno varstvo. Ob morebitni oceni, da je vlogo zaradi navedene pomote treba dopolniti, pa jo bo lahko sodišče v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10 – ZUP) v zvezi z 58. členom ZP-1 vrnilo prek prekrškovnega organa v dopolnitev.

9.Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo v skladu s sedmim odstavkom 63. člena ZP-1 pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

Opombi:

[1]Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. P-13/08 z dne 20. 11. 2008 (Uradni list RS, št. 112/08, in OdlUS XVII, 64).

[2]Z uveljavitvijo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 51/13) se je Inšpektorat za javno upravo preimenoval v Inšpektorat za javni sektor in je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve.