Jedro

Kot to izhaja iz pravilnih razlogov v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, register stalnega prebivalstva Republike Slovenije glede na določbo 9. točke 2. člena Zakona o prijavi stalnega prebivališča predstavlja centralizirano elektronsko vodeno zbirko podatkov o prebivališčih, ki jo, kot to izhaja iz določbe 29. člena ZPPreb-1, upravlja ministrstvo v centralnem informacijskem sistemu, vodijo pa upravne enote in ministrstvo. Register stalnega prebivalstva Republike Slovenije tako tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja evidenco, ki ne spada med javne knjige (zakonski znak očitanega kaznivega dejanja je namreč poleg javne listine tudi javna knjiga), saj je dostop do njenih podatkov omejen z namenom obdelave in določitvijo kroga uporabnikov podatkov, navedenih v 34. členu ZPPreb-1, kar pomeni, da je dostop do podatkov iz tega registra omogočen le določenim osebam in za določene namene.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Lendavi je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega A. A. zaradi treh kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca bremenijo proračun.

2.Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka (v nadaljevanju državna tožilka) zaradi kršitve kazenskega zakona po 2. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v sojenje in odločitev.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v postopku preizkusa obtožnega akta na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP utemeljeno zavrglo obtožni predlog, ko je ocenilo, da dejanja, ki so predmet obtožbe, niso kazniva dejanja. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da iz opisa očitanih kaznivih dejanj ne izhaja konkretizacija vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. členu KZ-1, kar je v nadaljevanju izpodbijanega sklepa tehtno in izčrpno obrazložilo, pritožbeno sodišče pa se tej obrazložitvi v celoti pridružuje.

5.Pritožbi, ki povzetemu nasprotuje in sodišču prve stopnje očita kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa utemeljeno izpostavilo, da je obtožbeni očitek vezan na Register stalnega prebivalstva Republike Slovenije, ki ni javna listina, niti javna knjiga, javni zapisnik ali poslovna listina, pri tem pa pravilno zaključilo, da obdolžencu očitana kazniva dejanja, opisana v izreku obtožnega predloga, ne vsebujejo konkretizacije vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1.

6.Pritožba sicer poskuša prepričati v nasprotno, ko trdi, da je treba register prebivalstva kot uradno knjigo uvrstiti tudi pod javno knjigo z nekoliko omejenim publicitetnim učinkom, vendar tudi po presoji pritožbenega sodišča takšnemu stališču ni mogoče pritrditi. Toliko bolj, ker je za javno knjigo ključen publicitetni učinek, čemur pritrjuje tako sodna praksa, kot tudi pravna teorija.1 Kot to izhaja iz pravilnih razlogov v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, register stalnega prebivalstva Republike Slovenije glede na določbo 9. točke 2. člena Zakona o prijavi stalnega prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1) predstavlja centralizirano elektronsko vodeno zbirko podatkov o prebivališčih, ki jo, kot to izhaja iz določbe 29. člena ZPPreb-1, upravlja ministrstvo v centralnem informacijskem sistemu, vodijo pa upravne enote in ministrstvo. Register stalnega prebivalstva Republike Slovenije tako tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja evidenco, ki ne spada med javne knjige (zakonski znak očitanega kaznivega dejanja je namreč poleg javne listine tudi javna knjiga), saj je dostop do njenih podatkov omejen z namenom obdelave in določitvijo kroga uporabnikov podatkov, navedenih v 34. členu ZPPreb-1, kar pomeni, da je dostop do podatkov iz tega registra omogočen le določenim osebam in za določene namene. Skladno s pravno teorijo2 je namreč javne knjige (v nasprotju s tako imenovanimi uradnimi knjigami) mogoče razmeti kot knjige, registre in evidence, katerih informacije so javno dostopne, kar v obravnavani zadevi ni primer. Čeprav uslužbenci upravljavca in uporabniki registra stalnega prebivalstva (ki imajo za uporabo podatkov podlago v zakonu ali mednarodni pogodbi oziroma imajo za uporabo in pridobivanje podatkov pisno privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo) lahko dostopajo do tistih podatkov, ki so potrebni za opravljanje delovnih nalog, navedeno ne ustvarja učinka erga omnes in ne daje registru funkcije splošnega pravnega obveščanja, zato tudi morebitni omejeni publicitetni učinek, kljub drugačnemu pritožbenemu zavzemanju, ne spremeni narave evidence.

7.Ker je sodna praksa (tudi kazenskopravna)3 za javne knjige štela zemljiško knjigo, sodni register, register društev in sirotinsko knjigo, ne pa tudi evidence o vpisanih registriranih motornih vozilih, ki je sicer uradna knjiga, se tudi pritožbene navedbe, da za kazensko pravo ne morejo veljati enaki kriteriji, kot jih je sodna praksa v tej zvezi izoblikovala v civilnem in upravnem pravu, izkažejo za neutemeljene.

8.Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem delu opisa dejanj v obtožbi niso konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, zato pritožba zaključku, ki ga je v izpodbijanem sklepu sprejelo sodišče prve stopnje, nasprotuje neutemeljeno. Kot predhodno že navedeno, namreč Register stalnega prebivalstva Republike Slovenije nima lastnosti niti javne listine niti javne knjige.

9.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kakšnih kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo državne tožilke kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------

1J. Stajnko, Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2019, 2. knjiga, str. 1211.

2Ibidem, str. 1211.

3Prim. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 31661/2016 z dne 9. 5. 2023.