Jedro

Ni nezakonit poseg v prostor, ki ga dovoljuje PUP, ki je usklajen s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1779/99-12 z dne 11.10.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 11.10.1999, s katero je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Upravne enote N.m. z dne 10.11.1998. Z njo je bilo med drugim odločeno, da se investitorju Občinski zvezi prijateljev mladine N.m. dovoli legalizacija že zgrajenih objektov in gradnja novih objektov v T.m.S., vse na parc. št. 348/1 in 334 k.o. T., pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi sodbe upravno sodišče navaja, da Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 - ZUN) v 2. odstavku 54. člena določa, da se lokacijsko dovoljenje za objekte in druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Slednja se pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih (1. odstavek 55. člena ZUN). V tem primeru je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da območje sporne gradnje ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča občine N.m. (PUP, Skupščinski D. list, št. 9/91 in Uradni list RS, št. 35/97). Zemljišči, parc. št. 348/1 in 334 k.o. T., ki sta predmet pozidave, ležita v morfološki enoti z oznako 060 II/B2, v kateri je na podlagi določbe 49. člena PUP dovoljena gradnja šolskih ali športnih in rekreativnih objektov ali ureditev. Glede na to, da se z lokacijskim dovoljenjem dovoljuje prav taka gradnja objektov, upravno sodišče zavrača tožbene ugovore, s katerimi je tožeča stranka zatrjevala prav nasprotno. V nadaljevanju obrazložitve sodbe upravno sodišče zavrača tudi nadaljnje tožbene ugovore v zvezi z hrupom in odmikom. Navaja še, da ni presojalo tožbenih ugovorov, ki zadevajo postopek sprejemanja prostorskih planov in prostorskih izvedbenih aktov, ker za to ni pristojno.

V pritožbi tožeča stranka ponavlja ugovor, ki ga je uveljavljala že v tožbi, da PUP, ki je bil podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja, ni bil sprejet po pravilnem postopku. Ni jasno, kako je prišlo do povečanja morfološke enote 060 II/B2, zato so bile kršene vse tiste določbe ZUN, ki določajo vlogo občanov in skupnosti pri sprejemanju prostorskih aktov. Iz tekstualnega dela PUP ni razvidno, koliko se poveča morfološka enota, kakšne bodo kapacitete, niso definirani objekti, niti kje so locirani in kakšen bo vpliv na okolje. Pri sprejemanju te spremembe osnutek prostorsko izvedbenega akta ni bil javno razgrnjen in obravnavan.

V odgovoru na pritožbo prizadeta stranka (po upravitelju T.m. v D.T.) navaja, da investitor ni imel vpliva na način sprejetja prostorsko izvedbenega akta, saj ga je sprejela občina po postopku, predpisanem z zakonom. Akt je bil razgrnjen na sedežu občine N.m., saj so bile D.T. v tistem času še ena od krajevnih skupnosti v občini N.m. Nanj takrat ni bilo pritožb. Meni, da je prostorski izvedbeni akt veljaven in je lokacijsko dovoljenje za ureditev kompleksa T.m. zakonito.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določb ZUN, ki jih citira upravno sodišče v izpodbijani sodbi, je bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovljeno, da območje spornega posega ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča občine N.m. (PUP, Skupščinski D. list, št. 9/91 in Uradni list RS, št. 35/97). Prvotni PUP iz leta 1991 je bil namreč spremenjen in dopolnjen (Uradni list RS, št. 35/97 - novela) in sicer zaradi uskladitve z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine N.m. za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine N.m. za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Mestne občine N.m., dopolnjene 1996 (Uradni list RS, št. 21/97). Skladno z njimi so v tekstualnem delu novele spremenjeni opisi nekaterih morfoloških enot, v kartografskem delu, ki je sestavni del tega odloka, pa prikazane ustrezne spremembe obsega in oblike morfoloških enot, med njimi tudi morfološke enote 060 II/B2. Zato ne gre za nezakonit poseg, če ima ta podlago v PUP (tekstualnem in kartografskem delu), usklajenem s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine. Ugotovljeno pa je, da zemljišči, parc. št. 348/1 in 334 k.o. T., ki sta predmet posega, ležita v morfološki enoti z oznako 060 II/B2. V tej je po določbi 49. člena PUP dovoljena gradnja šolskih ali športnih in rekreativnih objektov ali ureditev. Ker se s spornim lokacijskim dovoljenjem dovoljuje gradnja oziroma legalizacija prav takih objektov, kot jih PUP dovoljuje v tej morfološki enoti, je predvideni poseg v skladu s pogoji PUP in s tem tudi v skladu z ZUN. Za presojo, ali je bil PUP pravilno sprejet, pa je pristojno ustavno sodišče. Ta tožničin ugovor je že upravno sodišče pravilno zavrnilo in ga zavrača tudi pritožbeno sodišče. Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je spoznalo, da tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.