Jedro

Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 194,22 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139373/2014 z dne 20. 10. 2014 v prvem in v tretjem odstavku izreka in toženki naložilo povrnitev tožnikovih stroškov postopka.

2. Toženka v pritožbi zoper sodbo trdi, da ji je bila sodba vročena na napačen naslov. Na prispelo pošto jo je opozoril varnostnik na prejšnjem naslovu. Dva meseca pred njeno izdajo je spremenila naslov, ta sprememba pa je bila objavljena tudi v AJPES-u. Vročitev je bila napačna. Pričakuje, da ji bo sodišče vročilo sodbo in ji s tem omogočilo obravnavanje pred sodiščem.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila sodba toženki vročena na naslov, na katerega so ji bila dotlej poslana sodna pisanja in ki ga je tudi sama v svojih vlogah navedla kot svoj sedež. Vročilnica, ki se nanaša na vročitev sodbe, je podpisana, na njej pa navedeno, da je bila sodba vročena 23. 12. 2015. Pritožnica ne trdi, da vročilnice ni podpisala oseba, pooblaščena za sprejem.

6. Pritožbeno stališče, da bi ji moralo sodišče vročiti sodbo na naslov, naveden v sodnem registru, ni utemeljeno. Če stranka med postopkom spremeni bivališče ali sedež, je to dolžna sodišču sporočiti (145. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Poleg tega se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP).

7. Ponovna vročitev sodbe ni bila potrebna že iz razloga, ker je toženka sodbo prejela. Poleg tega pritožbene navedbe o spremembi sedeža ne dajejo podlage za zaključek, da je bila vročitev napačno opravljena.

8. Ker v pritožbi niso obrazloženi pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče preizkusilo, ali so podane kršitve procesnega in materialnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po ugotovitvi, da niso podane, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Ker toženka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožnici povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka. Ti znašajo 194,22 EUR, in sicer gre za nagrado za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT v višini 139,20 EUR in za pavšalni znesek za plačilo poštnih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % davek na dodano vrednost. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006. Priglašeni strošek za izdelavo dokumentov, ki se nanaša na priloženo sodno odločbo iz javno dostopne baze podatkov (0,90 EUR), ni upoštevan, ker ni potreben strošek postopka.