Jedro

Ni utemeljena pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvedenko pozvati na dopolnitev, s katero bi konkretizirala svoje razloge za predlagano razrešitev. Gre za sodno izvedenko, ki je kot taka vpisana v imenik sodnih izvedencev ter je torej seznanjena s pravili po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki določa kakšne so naloge izvedenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Izvedenka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zahteva sodne izvedenke A. A. (v nadaljevanju izvedenka) za oprostitev izdelave izvedeniškega mnenja zavrne.

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno po svojem pooblaščencu pritožbo izvedenka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje. V pritožbi se izvedenka sklicuje na to, da ni pravni strokovnjak, da je sicer vajena komunikacije s sodišči, vendar s stališča vloge sodne izvedenke, na ta način je podala tudi svojo vlogo za razrešitev v tej zadevi, pri čemer ji ni bilo, niti ji kot pravnemu laiku ni moglo biti znano, da bi morala svojo vlogo za predlagano razrešitev bolj natančno konkretizirati oziroma sestaviti na drugačen način kot je bila vajena v vsej svoji aktivni dobi. Sodišče bi moralo izvedenko vsaj pozvati na dopolnitev takšne vloge oziroma na konkretizacijo razlogov, če je menilo, da so ti potrebni. Izvedenka je namreč upokojena in v postopku zaključevanja z delom izvedenstva. Vpisana je v imenik izvedencev in za razrešitev še ni formalno zaprosila zgolj iz razloga, ker poskuša zaključiti odprte primere, na katerih še vedno dela, med drugim tudi izjemno zahtevno kazensko pravno zadevo, v kateri je narok razpisan v začetku aprila, in ki jo zaradi varovanja osebnih podatkov ter integritete oškodovanke, pritožnica ni želela in je ne želi razkriti z določnejšimi podatki. Zaradi tega primera in dokončevanja še odprtih zadev ter dejstva, da je starejša oseba (stara 71 let), ki že ima več zdravstvenih težav ter tudi zaradi osebne okoliščine, ki je iz razloga, da se ne bi spravila v hujšo sramoto ne želi izpostaviti, je kot izvedenka občutno preobremenjena in novih zadev, sploh takih s kratkim rokom, nikakor ne more prevzemati. V primeru sprejemanja novih zadev, bi postopala tudi neodgovorno, saj ji je že sedaj znano, da zadev, ki jih bo sprejela, ne bo mogla dokončati, ker bo prenehala z izvedenstvom. Sicer pa je v svoji vlogi tudi navedla ustrezne izvedence, ki bi delo, za katerega je bila postavljena, lahko ustrezno opravili, pri čemer ji sodišče ni sledilo in je zgolj zaključilo, da predlagani strokovni osebi nista ustrezni, čeprav bi bilo tudi v tem delu potrebno izvedenko kvečjemu pozvati na podajo dodatnih predlogov. Po njenem mnenju bi bili za zahtevano presojo sprejema mladoletne osebe v varovano ustanovo brez privolitve vsekakor primerni tudi: psihiatra B. B. in C. C., ki sta oba sodna izvedenca, že predlagani D.D., E.E., ki je prav tako otroška psihiatrinja na Oddelku za otroško psihiatrijo in se pripravlja za izvedenstvo in nenazadnje sodni izvedenec klinični psiholog F.F., ki dela z adolescenti in je izkušen izvedenec. Priglaša stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo izvedenke za oprostitev izdelave izvedenskega mnenja, za izdelavo katerega jo je postavilo s sklepom dne 24. 2. 2020 iz razloga, ker izvedenka ni podala razlogov iz drugega oziroma tretjega odstavka 246. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom iste zakonske določbe.1

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni storilo kršitve postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in 366. členom ZPP), tudi ne tistih, na katere se smiselno v pritožbi sklicuje izvedenka. V celoti in popolnoma je ugotovilo dejansko stanje, torej za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva ter na tej podlagi sprejelo pravilne zaključke, ki temeljijo na prepričljivi argumentaciji sodišča prve stopnje. Zgolj zaradi odgovora na pritožbena izvajanja sodišče druge stopnje dodaja naslednje:

6. Ni utemeljena pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvedenko pozvati na dopolnitev, s katero bi konkretizirala svoje razloge za predlagano razrešitev. Gre za sodno izvedenko, ki je kot taka vpisana v imenik sodnih izvedencev ter je torej seznanjena s pravili po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa kakšne so naloge izvedenca. Tako je v drugem in tretjem odstavku 2. člena Pravilnika izrecno določeno, da v kolikor izvedenec ugotovi, da svojega dela ne more opraviti v določenem roku ali za izvedbo naloge ni usposobljen ali če obstajajo druge okoliščine, zaradi katerih lahko utemeljeno pričakuje, da njegov izvid in mnenje ne bo mogel biti v pomoč sodišču, mora v 15. dneh (v obravnavanem primeru, ko gre za pridržalno zadevo pa takoj) po prejemu sklepa, s katero je bil imenovan za izdelavo izvida in mnenja, o tem obvestiti sodišče, pri čemer mora biti sporočilo izvedenca sodišču obrazloženo. Tudi sicer pa je bila izvedenka s strani sodišča prve stopnje v sklepu z dne 24. 2. 2020, s katerim je bila za izvedenko imenovana, izrecno opozorjena na določbo 246. člena ZPP.2 Izvedenka je bila torej o tem, da se jo lahko oprosti dolžnosti oprave izvedenskega mnenja iz upravičenih razlogov, izrecno opozorjena, zato ni bilo razlogov, da bi sodišče izvedenko kasneje še pozivalo na dopolnitev njenega predloga.

7. Vse kar izvedenka v pritožbi izpostavlja v nadaljevanju in sicer, da je upokojena in v postopku zaključevanja z delom izvedenstva, da je sicer vpisana v imenik izvedencev in za razrešitev še ni formalno zaprosila zgolj iz razloga, ker poskuša zaključiti odprte primere, da je postavljena za izvedenko v kazenski zadevi, da je stara 71 let in že ima več zdravstvenih težav (česar ne konkretizira) ter tudi zaradi osebne okoliščine (česar prav tako ne konkretizira), pomenijo pritožbene novote, za katere izvedenka ne navaja, da jih ni mogla izpostaviti že pravočasno v postopku na prvi stopnji, torej ob prošnji za njeno razrešitev, zato o teh razlogih sodišče prve stopnje tudi ni moglo odločati. Slednje pa tudi ne more biti predmet odločanja v pritožbenem postopku, saj gre za nedopustne pritožbene novote v smislu analogne uporabe prvega odstavka 337. člena ZPP, pri čemer izvedenka niti ne zatrjuje, da razlogov, ki jih je v pritožbi konkretizirala, ni mogla navesti že v svoji prošnji za razrešitev.

8. Ob navedenem je potrebno pripomniti še, da gre v konkretnem primeru za zelo občutljivo zadevo, saj gre za zadevo na podlagi uporabe Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), ki določa zelo kratke, tri dnevne (in krajše) roke za odločanje3. Gre za odločanje o osebah s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki dejansko, še posebej v obravnavanem primeru, ko gre za 16 letnega otroka, niso sposobne skrbeti zase in za svoje zdravje ter se vključevati v svoje okolje, torej za zelo občutljive osebe, ki niso sposobne skrbeti zase in za svoje interese, ter s svojim ravnanjem ogrožajo svoje življenje in življenje drugih. Prav zato je za njih potrebno zelo hitro in ustrezno poskrbeti, ob obstoju vseh zakonsko določenih predpostavk, z namestitvijo v ustrezne ustanove, ki zagotavljajo pomoč tem osebam in zanje skrbijo.

9. V predlogu za razrešitev podana navedba izvedenke, citat: „Sporočam, da izvedenskega dela ... nikakor ne bom mogla prevzeti, ker izvedensko iz osebnih razlogov zaključujem. Sem že dve leti v pokoju.“, tudi po oceni sodišča druge stopnje ne predstavlja upravičenih razlogov, ki bi utemeljevali predlog.

10. V posledici navedenega, in ker gre za izvedenko, ki je vpisana v imenik izvedencev in je torej usposobljena za izdelavo mnenja (česar v pritožbi ne prereka), za katerega je bila s sklepom sodišča postavljena, je bilo potrebno pritožbo izvedenke kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

11. Izvedenka, ki s svojo pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti vse stroške, ki so ji nastali v pritožbenem postopku. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

1 246. člen ZPP:Prvi odstavek: Kdor je določen za izvedenca, se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in mnenje. Drugi odstavek: Sodišče oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti iz razlogov, iz katerih sme priča odreči pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja. Tretji odstavek: Sodišče lahko oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti tudi iz drugih upravičenih razlogov. Oprostitev lahko zahteva tudi pooblaščeni delavec organa ali organizacije, v kateri izvedenec dela. 2 V 5. točki obrazložitve tega sklepa je izrecno zapisano opozorilo: „Kdor je določen za izvedenca, se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in mnenje. Sodišče oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti iz razlogov, iz katerih sme priča odreči pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja. Sodišče lahko oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti tudi iz drugih upravičenih razlogov. Opustitev lahko zahteva tudi pooblaščeni delavec organa ali organizacije, v kateri izvedenec dela. Obstoj tovrstnih okoliščin mora izvedenec nemudoma sporočiti sodišču (246. člen ZPP).“ 3 Člen 43 ZDZdr - izdelava mnenja v treh dneh; člen 48 ZDZdr - odločanje v postopku na prvi stopnji v treh dneh; člen 50 ZDZdr - odločanje v pritožbenem postopku v treh dneh.