Jedro

Izpodbijani sklep torej vsebuje vse zakonsko predpisane vsebine. Sodišče je pravilno ugotavljalo tudi čisto vrednost zapuščine (točka IV. izreka), in sicer zaradi odmere sodne takse, ki jo plačujejo dediči. Tako ugotovljena vrednost zapuščine pa ne pomeni, da je zapuščina dejansko toliko vredna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (točka I. izreka) ugotovilo kaj spada v zapuščino, pod točko II. izreka za dediče zapuščine na podlagi zakona razglasilo pritožnico ter hčerko in sina zapustnika ter ugotovilo, da so dediči sklenili dedni dogovor, ki ga je povzelo v sklep. Pod točko III. in IV. izreka je ugotovilo vrednost zapuščine ter vrednost čiste zapuščine za odmero sodne takse, pod točko V. in VI. odredilo zemljiški knjigi vknjižbo lastninske pravice kot izhaja iz prejšnjih točk sklepa ter pod točkami VII., VIII., IX. in X. zapisalo upravičenja dedičev do denarnih sredstev na zapustnikovem bančnem računu, pravico do prenosa lastništva na traktorju ter upravičenje do opravljanja z orožjem zapustnika, vse v skladu s sklenjenim dednim dogovorom.

2.Zoper sklep o dedovanju vlaga pritožbo dedinja A. A. V njej navede, da se njena pritožba nanaša na parceli 648/3 in 648/4 k.o. ..., ki jih je po sklepu dedovala. Navaja, da je na zapuščinski obravnavi prosila, da se ti parceli ovrednotita, in sicer vsaka po 50.000,00 EUR. Ocenitev parcel bi potrebovala zaradi plačila davka na kapitalski dobiček, ki je v nasprotnem primeru ob takojšnji prodaji previsok. Ovrednotenje parcel je vezano tudi na izplačilo dela denarnih sredstev hčerki B. B. kot dediščino po pokojnem očetu, za kar se je zavezala, da ga bo izplačala v roku dveh let, v nasprotnem primeru tega izplačila ne more izvesti.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti (določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD). Sodišče druge stopnje uradno upoštevanih procesnih kršitev ni ugotovilo, prav tako tudi ne kršitev materialnega prava.

5.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZD v izpodbijani sklep o dedovanju zapisalo vse, kar mora sklep o dedovanju vsebovati. Izpodbijani sklep torej vsebuje vse zakonsko predpisane vsebine. Sodišče je pravilno ugotavljalo tudi čisto vrednost zapuščine (točka IV. izreka), in sicer zaradi odmere sodne takse, ki jo plačujejo dediči. Tako ugotovljena vrednost zapuščine pa ne pomeni, da je zapuščina dejansko toliko vredna.

6.Glede na navedeno, zakon o dedovanju ne daje pravne podlage, da bi sodišče v sklepu o dedovanju ovrednotilo zapuščino oziroma konkretno, kar zahteva dedinja, da bi ovrednotilo oziroma ocenilo vrednosti dveh parcel (parcele št. 648/3 in 648/4 k.o. ...). Pritožnica bo morala za potrebe prodaje ali za potrebe izplačila sodedinje pridobiti cenitev teh parcel s strani ustreznega cenilca.

7.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo dedinje kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Po določbi drugega in četrtega odstavka 25. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se sodna taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, ki jo sodišče ugotovi po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov s katerimi razpolaga.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.